Poslanci državnega zbora bodo danes odločali o sprejetju novega gradbenega zakona, ki ga spremljajo očitki o politični trgovini in sumi korupcijskih tveganj. Z njim bo namreč poslancu DeSUS Branku Simonoviču po več letih uspelo dokončno legalizirati črno gradnjo v Semedeli pri Kopru. Danes razkrivamo, kako je njegovo glasovanje v državnem zboru povezano s spreminjanjem gradbenega zakona. Simonovič je namreč predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu hrbet obrnil takoj po tem, ko mu je šlo ministrstvo za okolje na roko s popravki enega od zanj ključnih členov.
To je razvidno iz več dokumentov in podrobnejše časovne kronologije dogajanja, ki smo ga v zadnjih dneh analizirali na necenzurirano.si. Naše ugotovitve krepijo sume, da je šlo ministrstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, z novim gradbenim zakonom namenoma na roko Simonoviču v zameno za njegov glas pri obrambi vlade pred konstruktivno nezaupnico, ki so jo lani jeseni vložile stranke Koalicije ustavnega loka (KUL). Takrat so za mandatarja predlagale Erjavca, ki je po razkolu z lastnimi poslanci v državnem zboru februarja letos dobil le 41 glasov. V tem sporu, ki je onemogočil oblikovanje nove vlade, je imel ključno vlogo prav Simonovič.
Simonovič je bil vrsto let tesen zaveznik Karla Erjavca. Pred izvolitvijo za poslanca leta 2018 je bil celo generalni sekretar DeSUS. Dolgo časa je bila ena večjih ugank slovenske politike, zakaj sta se konec lanskega leta razšla, Simonovič pa je čez noč postal del glasovalnega stroja Janševe koalicije. Toda vse več je znamenj, da se odgovor skriva v njegovi aferi s črno gradnjo. Gre za prvotno kmečko lopo, ki jo je Simonovič sproti in brez dovoljenj dograjeval. Kot je septembra lani razkrila RTV Slovenija, je objekt uporabljal tudi za bivanje, česar ne bi smel, zato ga je želel legalizirati. Ker mu to na koprski upravni enoti ni uspelo, mu je rešilno bilko ponudilo Vizjakovo ministrstvo.
Preberite še:
Tudi Branko Simonovič se bo vrnil domov #kolumna
Ko se izve za Simonovičeve težave, pride pomoč
Lani spomladi so se na ministrstvu za okolje lotili pisanja novega gradbenega zakona. Za pravno podporo so najeli odvetniško družbo Neffat, ki je v več zadevah zastopala Simonoviča, o čemer je prva poročala Pop TV. Ta odločitev ni bila naključna. Njena prvotna ustanoviteljica je Branka Neffat, znana odvetnica in članica DeSUS, ki naj bi imela pomembno vlogo v dogajanju v stranki. Zgradila je most poslancem do Janševe vlade. V odličnih odnosih je tudi s Simonovičem.
Predlog novega zakona je določal tudi, kako bodo lahko lastniki črnih gradenj te legalizirali za nazaj. Do zdaj je veljalo, da lahko to storijo le, če je bila nepremičnina zgrajena pred letom 1998. Na Vizjakovem ministrstvu in v odvetniški družbi Neffat so isti datum pustili tudi v prvotnem predlogu zakona, ki so ga lani poleti dali v javno obravnavo. To je pomenilo, da tudi Simonovič ne bi mogel legalizirati svoje črne gradnje. Dovoljenje za lopo je namreč dobil šele leta 1997, v poznejših letih pa jo širil in dograjeval. Objekt je danes velik 85 kvadratnih metrov.
A nato je prišel lanski september, ko sta po izbruhu afere za Simonovičeve težave izvedela širša javnost in politika. Isti mesec je bila končana tudi javna obravnava zakona. Toda pozor: na ministrstvu so se naenkrat odločili datum za možno legalizacijo črnih gradenj spremeniti. Zamaknili so ga za pet let naprej, kar je pomenilo, da bi lahko lastniki za nazaj legalizirali nepremičnine, zgrajene pred letom 2003. S tem bi bile vse Simonovičeve težave rešene, saj je objekt v Semedeli pri Kopru dograjeval pred tem.
Preberite še:
Proračunski denar prek poslanca Madžarov v žepe vplivnežev DeSUS
Ko so ugodili Simonoviču, je Erjavcu obrnil hrbet
Je res šlo za naključje? Poglejmo sosledje datumov:
- ministrstvo za okolje in prostor je predlog z novim datumom, ki gre na roko Simonoviču, v medresorsko usklajevanje vložilo 11. decembra.
- le dva dni prej, 9. decembra, je dokončno postalo jasno, da se je pri Simonoviču zgodil politični preobrat. Na ta dan je namreč skupaj z ostalimi poslanci DeSUS Erjavcu na sestanku postavil ultimat: v primeru odhoda stranke iz vlade so mu zagrozili z izstopom iz stranke. Simonovič je dal Erjavcu že vnaprej vedeti, da ga ne bo podprl na glasovanju za mandatarja, kar je pozneje tudi uresničil. S tem je postalo jasno, da bo Janševa vlada ostala na položaju.
Kdo je predlagal ključno spremembo zakona, ki je šla na roko Simonoviču? Na ministrstvu so se včeraj branili, da mejnega datuma možne legalizacije črnih gradenj z leta 1998 na leto 2003 niso zamaknili zaradi Simonoviča. Pojasnili so, da so to naredili na pobudo Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije, kjer naj bi opozorili, "da je bilo v obdobju od 1995 in 2004 stanje kakovosti prostorskih aktov občin najslabše in neurejeno ter je tudi zaradi tega posledično prihajalo do več nelegalnih gradenj".
A gre za laž. Župani, zbrani v skupnosti in združenju občin, so ministrstvu res predlagali zamik datuma, a še dlje - na leto 2005. Takšen predlog se je nato znašel v končni različici zakona, o kateri bodo danes odločali poslanci državnega zbora. Bistvo: občine niso predlagale prvega zamika iz leta 1998 na leto 2003, ampak so se za to že sami prej odločili na ministrstvu. To različico zakona je pomagala pripravljati odvetniška družba Neffat. In zakaj so ob prvem zamiku datuma izbrali ravno leto 2003, kar je ustrezalo Simonoviču? Ker je takrat začel veljati zakon o graditvi objektov, so na ministrstvu skopo pojasnili v obrazložitvi predloga zakona.
Preberite še:
Minister Vizjak skriva, kateri vplivneži so ga obiskovali
Sumi korupcijskih tveganj pri pripravi zakona
Na ministrstvu za okolje so zanikali tudi, da bi odvetniška družba Neffat pisala gradbeni zakon, o čemer je poročala Pop TV. Toda dokumenti, ki smo jih pridobili, jih spet postavljajo na laž. Minister Vizjak in direktor odvetniške družbe Domen Neffat sta namreč 22. maja lani podpisala 19.000 evrov (skupaj z DDV) vredno pogodbo, ki med nalogami posebej določa tudi "pravno podporo pri pripravi gradbenega zakona".
Po prepričanju Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, ki jo vodi Tomaž Krištof, je sicer sprememba člena gradbenega zakona, ki poslancu Simonoviču omogoča legalizacijo njegove črne gradnje, le eden od sumov korupcijskih tveganj.
"Kot izhaja iz objavljenih dejstev, je ministrstvo ob začetku nastajanja predloga zakona razpustilo lastno pravno službo, izdelavo zakona pa prepustilo zunanji odvetniški družbi, ki izkušenj s pisanjem predpisov sicer nima, je pa neposredno družinsko povezana z inženirsko družbo pooblaščenega gradbenega inženirja, ki bo od zakonskih rešitev lahko imela neposredno poslovno korist. Objavljena dejstva kažejo na močan sum konflikta interesov, s tem pa na izjemno pomanjkljivo zaščito integritete pri pripravi predloga novega gradbenega zakona," so opozorili.
Zbornica je že večkrat opozorila na netransparentno pripravo zakona pod vplivom močnih interesnih skupin: "Podporniki zakona so opozorila zavračali s trditvami, da se borimo za ohranitev domnevnih privilegijev arhitektov. Informacije o sumu korupcijskih tveganjih pri nastajanju zakona, ki jih je objavil portal 24ur.com, naše domneve potrjujejo, zakonske rešitve pa postavljajo v povsem nov kontekst."
Več virov opozarja tudi na vlogo projektantske družbe Elea IC, najbolj vplivne v državi, ki sodeluje pri največjih infrastrukturnih projektih. Kot smo poročali, gre pri novem gradbenem zakonu tudi za boj med gradbeni inženirji in arhitekti za denarni kolač pri projektih. Po predlogu zakona bodo zmagali inženirji. Poslovni prostori družbe Elea IC se sicer nahajajo na Dunajski cesti v Ljubljani, v isti stavbi, kjer domuje ministrstvo za okolje in prostor. Na seznamu lobističnih stikov, ki ga objavlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), v zadnjem letu dni in pol ni nobenega podatka o obisku predstavnikov Elea IC na ministrstvu.
V letu dni, ko so na ministrstvu za okolje in prostor pripravljali predlog novega gradbenega zakona, so se mejni datumi za legalizacijo objektov črne gradnje dvakrat spremenili:
- junij 2020, javna obravnava predloga zakona: 1.1.1998 (gre za obstoječi datum v veljavnem zakonu)
- december 2020, medresorska obravnava predloga zakona: 1.1.2003
- junij 2021, končni predlog zakona: 1.1.2005
