Lahko Erjavec res verjame poslancem DeSUS, da stojijo za njim?

Iz poslanske skupine DeSUS prihajajo ves čas nasprotujoče informacije o tem, ali so del vlade ali že del opozicije. Kaj je pokazala analiza dela njihovih poslancev?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
sreda, 3. 2. 2021, 12:50


desusovi poslanci, desus
Na čigavi strani so poslanci DeSUS?
DeSUS

Če bo Koalicija ustavnega loka (KUL) želela uspeti s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše, potrebuje tudi glasove štirih poslancev DeSUS. Da jih ima, je po včerajšnjem sestanku z njimi zatrdil predsednik stranke in kandidat za mandatarja Karl Erjavec. "Poslanci DeSUS so enotni in enotno podpirajo tudi konstruktivno nezaupnico," je poudaril Erjavec.

Toda eno so besede, drugo pa dejanja. DeSUS je iz vlade izstopil 17. decembra, takoj po tem, ko je Erjavec prevzel vodenje stranke. Čeprav je Janševa vlada s tem uradno izgubila večino v državnem zboru, je do zdaj lahko vedno računala na glasove poslancev DeSUS. Iz pregleda njihovih glasovanj je namreč razvidno, da so poslanci DeSUS tudi po izstopu stranke iz vlade v veliki večini podprli vse predloge Janševe koalicije. Tudi takšne, ki so posegali v pravice posameznih družbenih skupin, odpirali tako imenovane ideološke teme in bili naperjeni proti medijem.

To spet odpira vprašanje, kako trdna so zagotovila, ki naj bi jih imel Erjavec. Še dobra dva tedna nazaj so podpis pod konstruktivno nezaupnico dali trije (Franc JuršaJurij Lep in Ivan Hršak), ne pa tudi Branko Simonovič. Danes bo sicer na Brdu pri Kranju vrh koalicije, do katerega Janša pričakuje odgovor poslancev DeSUS, ali bodo še naprej sodelovali z vlado ali pa bodo klasična opozicija, ki ne bo imela pravica do imenovanja svojih kadrov v vlado. V tem primeru bo predsednik vlade predlagal zamenjavo ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška, ki je po odhodu Tomaža Gantarja zadnji predstavnik DeSUS v vladi. Zagotovo so jim najmanj v interesu predčasne volitve, saj bi v tem primeru predčasno ostali brez mandatov in poslanskih plač.

Znotraj DeSUS obstaja mreža ljudi, ki spodkopavajo odhod DeSUS v vrste KUL. Med njimi ima po naših informacijah ključno vlogo odvetnica Branka Neffat.
Znotraj DeSUS obstaja mreža ljudi, ki spodkopavajo odhod DeSUS v vrste KUL. Med njimi ima po naših informacijah ključno vlogo odvetnica Branka Neffat.
STA

V zadnjih dveh tednih so iz vrst vlade prihajale informacije, da bodo poslanci DeSUS z vlado sklenili ločeni sporazum o podpori, a jih uradno nihče ni nikoli potrdil. Prav tako ni skrivnost, da znotraj DeSUS obstaja mreža ljudi, ki spodkopavajo odhod DeSUS v vrste KUL. Med njimi imata po naših informacijah ključno vlogo odvetnica Branka Neffat, članica ljubljanskega odbora stranke, in nekdanji podpredsednik stranke Saša Ivan Geržina, prvi slovenski veleposlanik v Rusiji. Njegov sin Aleksander Geržina je trenutno uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve, ki ga vodi Anže Logar (SDS), v času prejšnje vlade pa je bil njen glasni kritik na družbenih omrežjih. 

"Sem članica stranke in sem prepričana, da bo tudi v prihodnje ostala politična stranka v slovenskem prostoru. Nisem sodelovala (nisem v nobenem organu stranke) pri vstopu v Janševo vlado, še manj pa pri tem, da ostane v koaliciji. Stranka ima odgovorne organe, ki delujejo," nam je že pred časom zatrdila Neffat. Odvetniška družba Neffat je sicer lani začela poslovati s Termami Olimia, ki jih je do prihoda v politiko vodil predsednik SMC Zdravko Počivalšek.

Preberite še:
Zato DeSUS ne bo zapustil Janše

PKP8: poslanci DeSUS proti dopolnilom KUL

Najnovejši primer podpore poslancev DeSUS vladi je včerajšnje glasovanje o osmem paketu proti korona ukrepov (PKP8). V večini primerov so glasovali tudi za dopolnila, ki so jih naknadno predlagale tri stranke koalicije. K sprejetju nekaterih od teh so prispevali celo odločujoče glasove. Državni zbor je sicer včeraj o PKP8 odločal že po tem, ko se je Erjavec srečal s poslanci DeSUS. 

Kar je najbolj zanimivo, vsi poslanci stranke so soglasno glasovali proti dopolnilom, ki so jih vložile opozicijske stranke – torej tiste, s katerimi želi Erjavec v vlado. Tako recimo niso glasovali niti za dopolnilo, po katerem bi bili do enkratnega solidarnostnega dodatka upravičeni tudi brezposelni, starejši od 55 let, oziroma tisti, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost do petsto evrov mesečno ali ga sploh ne prejemajo. Edina izjema med poslanci je bil Jurij Lep, ki je podprl dopolnilo, s katerim je opozicija predlagala, da bi nadomestilo za izpad dohodka med drugim valom epidemije prejeli tudi dijaki in študentje, ki so ostali brez prihodkov za pokrivanje nujnih življenjskih in študijskih stroškov. Ostali poslanci DeSUS so bili proti.

Preberite še:
DeSUS odhaja iz vlade: "Ne želimo orbanizacije države"

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je za naslednji teden napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše z 10 poslanskimi podpisi.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je za naslednji teden napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše z 10 poslanskimi podpisi.
STA

PKP7: dva za plačilo STA, dva pa proti

Drugače kot opozicija so poslanci januarja glasovali tudi konec januarja pri odločanju o spremembah zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki je razširil naloge njenega angleškega servisa. Spet je bil edina izjema Lep, ki je spremembe podprl. 

Jurša, Hršak, Simonovič in Lep pa so konec decembra lani glasovali tudi za predzadnji paket protikoronskih ukrepov (PKP7). V veliki večini so podprli dopolnila, ki so jih skupaj vložile koalicijske stranke, nasprotovali pa so dopolnilom opozicije in morebitnemu referendumu o PKP7. 

Medtem ko sta Simonovič in Lep pri PKP7 podprla predlog SMC o plačilu zaostalih obveznosti vladnega urada za komuniciranje do STA, sta Jurša in Hršak glasovala proti. Vsi so bili tudi proti predlogu SDS in NSi, da se dovoli lažje odpuščanje starejših, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Tako kot večina poslancev SMC niso podprli predloga o zvišanju kritja socialnih prispevkov verskim uslužbencem, kar bi jim prineslo višje pokojnine. Glasovali so proti predlogu opozicije, da se ne dovoli odprtja trgovin v nedeljo 3. januarja. Nekateri so podprli predlog opozicije, da se podjetjem, ki zaradi epidemije niso mogla poslovati, povrne do 80 odstotkov prihodkov. Predlog ni bil sprejet.