Temu namreč nasprotuje fiskalni svet, varuh državne javnofinančne politike, ki je opozoril pred posledicami hitrega upokojevanja za pokojninsko blagajno. Vladi je zato priporočil, naj o tem predlogu ponovno razmisli. Pozval jo je, da "v protikoronski zakonodaji ne sprejema ukrepov, ki slabšajo strukturni položaj javnih financ", in kritiziral tudi druge določbe PKP7. Prav tako je kot neustrezno ocenil tudi "podeljevanje enkratnih pomoči skupinam prebivalstva, ki v epidemiji niso bile neposredno prizadete".
"Iz državnega proračuna je bilo do konca novembra 2020 za protikoronske ukrepe namenjenih okoli 2,1 milijarde evrov od predvidenih 2,6 milijarde evrov. Ob tako visokem obsegu pomoči je potrebno s preostalimi načrtovanimi sredstvi ravnati preudarno in učinkovito," so sporočili iz fiskalnega sveta, ki ga vodi Davorin Kračun. Gre za do zdaj najresnejše opozorilo, ki ga je ta institucija izrekla vladi glede proti korona ukrepov.
Preberite še:
Novo vladno darilo Cerkvi
Kdo je bil na vladi najbolj za in kdo proti
Po predlogu, ki ga je v soboto sprejela vlada, bi lahko delodajalci brez razloga odpovedali pogodbo o zaposlitvi vsem javnim uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev in zavoljo višje pokojnine delajo naprej. Gre sicer za idejo, ki prihaja z Madžarske in Poljske. Tam so v zadnjih letih na enak način skušali v upokojitev prisiliti sodnike. S posebnimi zakoni so znižali obvezno upokojitveno starost. Sodišče EU je Madžarsko že leta 2012 obsodilo zaradi kršenja temeljnih vrednot unije in diskriminacije. Šest let pozneje je podobno reformo na Poljskem zaustavilo z začasno odredbo.
Po naših informacijah o tem predlogu na vladi ni bilo enotnega mnenja. Med tistimi, ki so mu bili najbolj naklonjeni, je bil minister za obrambo Matej Tonin, nasprotoval pa mu je minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Kljub temu se je predlog znašel v PKP7. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo prizadel okoli 14.000 ljudi, predlogu pa zaradi starostne diskriminacije ostro nasprotujejo tudi sindikati.
Vlada poudarja, da želi z ukrepom dolgoročno zmanjšati število zaposlenih javnih uslužbencev, znižati sredstva za maso plač in vzpostaviti uravnoteženo starostno strukturo. Toda fiskalni svet opozarja, da bi morali ljudje zaradi podaljševanja življenjske dobe prebivalstva v dobro pokojninske blagajne delati čim dlje. "Slovenija je namreč po stopnji delovno aktivnega prebivalstva, starejšega od 65 let, med najslabšimi državami članicami," poudarja fiskalni svet. Predlagani ukrep bi lahko zato položaj javnih financ poslabšal za vsaj 35 milijonov evrov na leto. Fiskalni svet je posebej opozoril, da vlada "tudi tokrat ni pripravila izračunov javnofinančnih posledic".
"Gre preprosto za interes delodajalcev, da bi dobili v roke enostransko orodje, s katerim bi se znebili ljudi, ki lahko delajo in jim niso po volji. Dobesedno čez noč se nekomu, ki je imel namen ostati dve ali tri leta, situacija in eksistenca popolnoma spremeni. Nekateri so jemali kredite. To sodi nekam drugam, ne pa v evropsko tradicijo," je za necenzurirano.si pojasnil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.
Po njegovih besedah se je pod aktualno vlado razvil nesprejemljiv način funkcioniranja, ki je pod ravnijo zagotavljanja pravne varnosti. "Skozi interventne ukrepe, ki so začasne narave, se posega v nekatere sistemske spremembe," je opozoril Štrukelj.
Preberite še:
Ko umazano delo za SDS opravi Simona Kustec
"Ukrepi naj bodo usmerjeni in začasni"
"Takšni ukrepi so lahko v nasprotju z zahtevami zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ in tudi z dosedanjimi težnjami k podaljševanju zaposlenosti starejšega prebivalstva, saj se zaradi podaljševanja življenjske dobe ob nespremenjeni upokojitveni starosti slabša razmerje med prispevki in izdatki iz pokojninske blagajne," so še poudarili v fiskalnem svetu.
Fiskalni svet je kritiziral tudi nekatere ostale ukrepe iz PKP7. "Ukrepi v zakonodajnih rešitvah morajo biti preudarni in usmerjeni v odpravljanje zdravstvenih, gospodarskih in socialnih posledic epidemije za skupine, ki jih je epidemija dejansko prizadela. Podeljevanje enkratnih pomoči skupinam prebivalstva, ki v epidemiji niso bile neposredno prizadete, je v trenutnih razmerah visoke negotovosti in ohranjanja zaprtja velikega dela dejavnosti neustrezno tako z javnofinančnega vidika kot z vidika spodbujanja gospodarstva," opozarja fiskalni svet.
"Fiskalni svet je od izbruha epidemije poudarjal, da morajo biti ukrepi za soočanje z zdravstveno in gospodarsko krizo med drugim usmerjeni in začasni," so sporočili. Že danes smo na necenzurirano.si poročali, da želi vlada s PKP7 verskim delavcem trajno zvišati državno kritje socialnih prispevkov, zaradi česar bodo ti po upokojitvi prejemali višje pokojnine. Od tega bo imela največ Katoliška cerkev, ki ima uradno največ vernikov in je zato upravičena do največ denarja iz državnega proračuna.
