Vlada se je namreč brez posveta s predstavniki njihovega profesionalnega združenja odločila, da bo posegla v kompetence, ki jih ureja Zakon o zdravstveni dejavnosti (38. člen). Ta tehnikom zdravstvene nege (TZN), ki so v določenem preteklem obdobju pretežno izvajali aktivnosti in kompetence diplomirane medicinske sestre, pod jasno navedenimi pogoji dovoli nadaljevati z opravljanjem teh aktivnosti in kompetenc na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre. Priznavanje aktivnosti in kompetenc je vezano na določeno strokovno področje, kjer TZN deluje, ta mora za opravljanje teh pridobiti licenco. Vlada je v PKP7 to pravico razširila iz določenega strokovnega področja na vsa strokovna področja v zdravstveni negi.
Kaj to pomeni? Tehnik zdravstvene nege, ki so mu bile priznane aktivnosti in kompetence diplomirane medicinske sestre na dializi, bo lahko ob menjavi službe zahteval, da se mu kompetence diplomirane medicinske sestre priznajo na primer v onkologiji. Tako se po predlogu vlade "pravni položaj kompetenčnih sester glede možnosti zaposlitve na vseh delovnih mestih izenačuje s pravnim položajem diplomiranih medicinskih sester, ki po končani diplomi lahko opravljajo delo na vseh strokovnih področjih", kljub temu, da za ta nimajo ne izkušenj in ne znanj. Predlagatelj ocenjuje, "da se tudi na ta način ustrezno implementira Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij". To seveda ne drži, saj se kompetence višje ravni lahko priznajo pod določenimi pogoji le za strokovno področje, kjer je posameznik deloval in ne za vsa strokovna področja delovanja diplomiranih medicinskih sester.
Kdo stoji za tem predlogom, ni znano, vemo pa, da so zdravniške organizacije nekaj mesecev nazaj dale predlog, da se dokument poklicnih kompetenc, potrjen v letu 2019, umakne. Ravno tako so zdravniške organizacije močno nasprotovale sprejemu omenjenega dokumenta. Močno dvomim, da za predlogom stojijo posamezni zdravniki zaposleni v javnem sektorju, saj pri timskem delu zelo dobro prepoznajo pomen visokošolsko izobraženih medicinskih sester.
Kdo se boji izobraženega kadra v zdravstveni negi
Gre za grdo izrabo epidemije in grob poseg v avtonomijo stroke zdravstvene nege. Vse to v mednarodnem letu medicinskih sester in babic, ko Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da naj države:
- uredijo status medicinskih sester (visokošolska izobrazba, normativi, plače),
- da jim naj omogočijo karierni razvoj in raziskovalno delo,
- da naj jih vključijo v odločitve na najvišji ravni zdravstvene politike in
- da prestrukturirajo delovna mesta v korist podiplomskih kliničnih specializacij in naprednih znanj (strokovni magisterij) v zdravstveni negi, s čimer bi povečali dostopnost zdravstvene obravnave državljanom.
Ampak pri nas šteje le izobražen zdravnik.
Danes že vemo, da z zmanjševanjem kadra v zdravstveni negi tako v številu in stopnji izobrazbe ne moremo doseči vzdržnosti zdravstvenega sistema. Za države, ki so naredile to napako, so reprezentativne raziskave pokazale, da tovrstni ukrepi zmanjšujejo varnost pacientov in slabšajo rezultate zdravstvene obravnave. Si predstavljate, da se zbornica zdravstvene nege in sindikati tega področja ne bi strinjali s šestletnim študijem medicine v Sloveniji, saj direktiva od leta 2013 predpisuje vsaj pet let, za zdravstveno nego pa vsaj tri leta študija. Od ministra za zdravje pa bi zato zahtevali, da naj šestletni študij medicine skrajša, ker tako dolgo izobraževanje ni finančno vzdržno in se da vse kompetence zdravnika naučiti v petih letih in ob delu?
Tukaj svojo priložnost vidijo zasebniki. Z izenačitvijo kompetenc v zdravstveni negi ne glede na stopnjo izobrazbe bi pridobili po zakonu kompetentne izvajalce z vsaj desetimi leti delovnih izkušenj v javnem zdravstvu, s tem pa tudi cenovno dostopne izvajalce zdravstvene nege, ki jih sedaj primanjkuje, saj jim ne bo več treba iskati diplomiranih medicinskih sester. Dovolj bodo že tehniki.
Zdravstvena nega se tako ponovno sooča s tem, da zdravniške organizacije menijo, da visokošolsko izobraženih medicinskih sester po direktivi potrebujemo za vzorec. Da naj kompetence direktive dela srednješolski kader, saj jih zna, ker smo ga že leta postopno prisiljevali, da se jih je priučil ob delu. Da to, kar je v predmetniku srednje zdravstvene šole, pa ni pomembno. Stavijo na priučenost, brez temeljnih znanj visokošolskega študija. Prepričani so, da o kompetentnosti izvajalcev zdravstvene nege lahko presojajo oni. Dejstvo je, da biti zdravnik še ne pomeni biti kompetenten za presojo študija zdravstvene nege in drugih zdravstvenih strok. Vse to se dogaja kljub zapisu v direktivi, ki ureja izobraževanje zdravnikov in medicinskih sester v EU. Za njih velja, za medicinske sestre ne.
Kaj je v ozadju? Ohranjanje moči zdravništva in privatizacija
Interes za tako ravnanje ima vsaj dve dimenziji. Prva je ohranjanje statusa moči zdravništva, druga pa cena delovne sile v postopoma vsiljeni privatizaciji zdravstva v Sloveniji. Epidemija je namreč hudo posegla v izvajanje zdravstvenih storitev, kar bo imelo za posledico povečanje števila čakajočih na zdravstvene storitve. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) namreč kažejo, da je bilo samo v prvem valu izdanih kar 400.000 napotnic manj. To se trenutno izkazuje kot upad čakajočih, vendar je jasno, da virus ni preprečil drugih obolenj, temveč ima ogromen učinek na nedostopnost zdravstvenih storitev in samoomejitveno vedenje državljanov.
Problem bo potrebno v kratkem reševati in tukaj vidijo svojo priložnost zasebniki, ki imajo malo zaposlenih, pa veliko najetih za pogodbeno delo iz javnega sektorja, tudi medicinskih sester. Z izenačitvijo kompetenc v zdravstveni negi ne glede na stopnjo izobrazbe bi zasebni sektor pridobil po zakonu kompetentne izvajalce z vsaj desetimi leti delovnih izkušenj v javnem zdravstvu in s tem tudi cenovno dostopne izvajalce zdravstvene nege, ki jih sedaj primanjkuje, saj ne bo potrebno več iskati diplomiranih medicinskih sester. Dovolj bodo že tehniki.
Nekdo, ki osem ur dela v zdravstveni negi, bo težko popoldne delal pri zasebniku. Zaposleni v zdravstveni negi nimajo toliko dopusta, da bi s sistemom dvoživke lahko pokrili potrebe zasebnih izvajalcev, zato bo ob povečanju storitev zasebnikov prišlo do zaposlovanja negovalnega kadra. Jasno je, da eden od proti korona paketov napoveduje skrajševanje čakalnih vrst tudi z zasebniki in PKP7 je le dodatek za pridobitev negovalnega kadra, ki bo srednješolsko izobražen in s to dikcijo ne bo kršil nacionalnih kompetenc v zdravstveni negi. To je podobno darilo zasebnemu sektorju kot tisto, da se na univerzitetne programe lahko vpisujejo tudi tisti brez splošne mature, ker nekateri zasebni koncesionirani programi nimajo dovolj vpisa. Vse to kaže na zgrešeno politiko podeljevanja koncesij v visokem šolstvu, saj bi država morala podeliti koncesije za deficitarna študijska področja in tista, ki jih javne univerze ne pokrivajo, pa je javni interes za njih.
To je podobno darilo zasebnemu sektorju kot tisto, da se na univerzitetne programe lahko vpisujejo tudi tisti brez splošne mature, ker nekateri zasebni koncesionirani programi nimajo dovolj vpisa.
Zakaj nam medicinske sestre bežijo v tujino
V Sloveniji se vztrajno izogibamo znanstvenim spoznanjem raziskav evropskega konzorcija RN4CAST, ki je izvedel raziskave o povezavah med izobrazbo in številom medicinskih sester ter izidi zdravstvene obravnave pri pacientih v več kot tridesetih državah sveta. Pokazalo se je, da so imeli kirurški in internistični pacienti na bolnišničnih oddelkih značilno več neželenih izidov in zapletov zdravljenja, če je bilo v skupnem številu kadra v zdravstveni negi manj visokošolsko izobraženih medicinskih sester.
Ta raziskava je spodbudila številne evropske države, da so triletne visokostrokovne programe preoblikovale v štiriletne univerzitetne programe, saj se je pokazala razlika v korist štiriletnega univerzitetnega študija. Še več, isti konzorcij je raziskoval tudi učinek pomanjkanja medicinskih sester v času zadnje finančne krize in njihovo nadomeščanje z manj izobraženim kadrom, kot predpisuje direktiva. Raziskava jasno opozori, da zmanjševanje števila visokošolsko izobraženih medicinskih sester povečuje negativne izide zdravljenja kirurških in internističnih pacientov. Rezultati te raziskave so pomembno prispevali k povečanju plač medicinskih sester in promociji poklica v razvitih evropskih državah.
Kaj smo naredili pri nas, v Sloveniji kot članici EU? Nič, nismo sprejeli kadrovskih normativov, nismo sistematizirali delovnih mest za drugo bolonjsko stopnjo in nismo izboljšali delovnih pogojev, zato odliv v tujino, zlasti diplomiranih medicinskih sester. Prestavili smo v vzvratno prestavo, v korist tistim, ki v vreči denarja za zdravstvo vidijo le sebe.
Dobra novica te kolumne je, da smo slovenski raziskovalci s pomočjo raziskovalcev Univerze Leuven v letošnjem letu tudi v Sloveniji izvedli omenjeno raziskavo. Sredstva za njo smo dobili na razpisu Evropske unije, prve rezultate pa pričakujemo marca prihodnje leto. Naredili smo to, kar bi moral biti interes ministrstva za zdravje, ko je večina držav EU že leta 2012 podprla sodelovanje v raziskavi. Upajmo, da takrat sledi streznitev. Da bomo v središče zdravstvene obravnave postavili pacienta in ustrezno znanje in izobrazbo izvajalcev zdravstvene nege ter vsem tehnikom zdravstvene nege, ki delajo v kompetencah diplomirane medicinske sestre in jim to ni bilo priznano po 38. členu, omogočili šolanje. Tako kot so to naredile vse evropske države.
O avtorici:
Dr. Brigita Skela Savič je predstojnica katedre za zdravstvene vede in redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, sodeluje tudi v doktorskem študiju javnega zdravja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V pedagoški in raziskovalni naziv je izvoljena na Univerzi na Primorskem.
Mnenje avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
