Mednarodni denarni sklad (IMF) je ena najpomembnejših finančnih institucij na svetu. Državam posoja denar in daje različne napotke. Sloveniji je v zadnjih letih običajno svetovala privatizacijo državnih podjetij, zvišanje upokojitvene starosti in davčno razbremenitev plač zaposlenih. Toda od izbruha korona krize so v IMF obrnili ploščo. Državam so začeli priporočati, naj davčno obremenijo najbolj premožne in najbolje plačane. Slovenija se je odločila za drugo pot.
Janez Janša je bil še pred desetletjem, ko je bila Slovenija v hudi gospodarski in finančni krizi, velik zagovornik varčevanja in čim manjšega zadolževanja. V državo je celo klical trojko, skupino institucij, v kateri so bili Evropska komisija, Evropska centralna banka in IMF. Tudi Janša je med epidemijo covid-19 obrnil ploščo. Njegova vlada je samo v javnem sektorju razdelila za pol milijarde evrov kriznih dodatkov. Zdaj napoveduje še davčno razbremenitev najbogatejših.
Preberite še:
Vsak deseti podjetnik mora vračati korona pomoč
Komu bo najbolj koristila davčna reforma
Medtem ko bo državni proračun lani in letos zabeležil rekorden primanjkljaj, je namreč Janševa vlada pripravila sveženj nove davčne zakonodaje, s katero bo davčno razbremenila plače in dohodke od kapitala. Kljub načeloma pohvalni nameri za razbremenitev dela bo do največjega znižanja davkov prišlo pri tistih z najvišjimi plačami in največ premoženja. Vlada bi namreč:
- znižala obdavčitev najvišjega, petega dohodninskega razreda, s 50 na 45 odstotkov,
- zvišala neobdavčeno izplačilo nagrade za poslovno uspešnost,
- znižala stopnjo dohodnine od dohodka iz kapitala s 27,5 na 25 odstotkov ter
- znižala stopnjo dohodnine od dohodka iz oddaje premoženja v najem s 27,5 na 15 odstotkov.
V veliki meri gre za odpravo davčnih ukrepov, ki jih je uvedla prejšnja vlada Marjana Šarca.
Pod pretvezo debirokratizacije uvaja tudi socialno kapico na plačilo prispevkov, kar bo razbremenilo najvišje plače. Glavni ukrep je zviševanje splošne olajšave, in sicer s 3500 evrov na 4500 evrov v prihodnjem letu in nato postopno na 7500 evrov. Po izračunih ekonomistov bodo zaposleni v najvišjem davčnem razredu dobili 2000 evrov višjo plačo na leto, večina z nižjimi prejemki pa neprimerljivo manj.
Zaradi vsega tega naj bi iz državnega proračuna na leto izpadlo pol milijarde evrov prihodkov. Že pred tem je koalicija odpravila davek na luksuzna vozila, kar pomeni dodatnih nekaj deset milijonov evrov manj proračunskih prihodkov. Javni dolg je zaradi epidemije covid-19 in trošenja proračunskega denarja za blaženje njenih posledic dosegel rekord. Po zadnjih podatkih znaša že 37,43 milijarde evrov. To je kar 5,68 milijarde evrov več kot konec leta 2019. Javni dolg dosega že okoli 80 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Preberite še:
Vsakega državljana je država zadolžila že za 20.000 evrov
Američani bodo podvojili obdavčitev najbogatejših
Ravnanje Janševe vlade je v nasprotju s priporočili IMF, ki državam svetuje ravno nasprotno – večjo obdavčitev najbogatejših in najbolje plačanih. Zaradi ukrepov, povezanih s covid-19, je namreč v proračunih večine držav zazevala velika luknja.
"Razvita gospodarstva naj za potrebe zbiranja dodatnih virov prihodkov zvišajo progresivnost obdavčitve dohodka in povečajo odvisnost od obdavčitve dediščine in daril ter nepremičnin. Razmišljajo naj tudi o obdavčitvi 'presežnih' dobičkov podjetij. Če prejšnji ukrepi ne zadostujejo, naj razmišljajo o uvedbi dodatnega davka na premoženje," so v zadnjem fiskalnem poročilu predlagali v IMF, ki ga vodi Kristalina Georgieva. Izpostavili so pomembnost mrež socialne varnosti med epidemijo. Po njihovem bi jih morale države še okrepiti, za kar bi bilo treba zagotoviti ustrezno financiranje.
Oblikovalci politik se morajo zavedati, da lahko zaradi velikega in naraščajočega javnega dolga pride do prezgodnje odprave finančnih ukrepov za pomoč gospodarstvu, kar bi lahko upočasnilo okrevanje, še opozarjajo v IMF.
Novim ekonomskim smernicam pri obdavčitvi že sledijo tudi v nekaterih najbolj razvitih državah. Administracija novega ameriškega predsednika Joeja Bidna tako načrtuje občutno zvišanje davčne stopnje na kapitalski dobiček za ljudi, ki na leto zaslužijo več kot milijon dolarjev, in sicer z 20 na 39,6 odstotka. Na ta način želi v desetih letih zbrati 1.500 milijard dolarjev dodatnih davkov, s katerimi bi financirali izobraževanje, varstvo otrok in plačani dopust.
Preberite še:
Janša odpravlja davek na luksuz iz svojega drugega mandata
Kreativno (pro)računovodenje Janševe vlade
Na nepremišljene in nerazumne predloge sprememb davčne zakonodaje aktualne slovenske vlade opozarjajo tudi člani fiskalnega sveta, ki nadzorujejo vzdržnost javnih financ, in najbolj znani domači ekonomisti.
Fiskalni svet pod vodstvom Davorina Kračuna ocenjuje, da so bili ukrepi, sprejeti za omejevanje posledic epidemije na prebivalstvo in gospodarstvo, ustrezno zasnovani, njihov obseg pa je bil primerljiv z drugimi državami Evropske unije (EU). "Vendar so bili poleg teh ukrepov v zadnjem obdobju sprejeti oziroma napovedani ukrepi, ki po ocenah fiskalnega sveta poslabšujejo strukturni položaj javnih financ in tako omejujejo manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v naslednjih letih. Takšno ukrepanje je še posebej v danih razmerah neustrezno," so pojasnili.
Predvidena davčna reforma sprva sploh ni bila vključena v proračunske dokumente, ki jih je vlada poslala v oceno fiskalnemu svetu. Poleg tega še danes ni znano, kako bo nadomestila velik finančni izpad. Projekcije vlade so po mnenju ekonomistov nerealne in celo prirejene. Tako naj bi do leta 2024 porabili več kot tri četrtine vseh nepovratnih evropskih sredstev, ki so na voljo v naslednjih desetih letih. Zato fiskalni svet opozarja na povečana tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ, ki so posledica "ne povsem realističnih projekcij, na osnovi katerih naj bi se primanjkljaj v prihodnjih letih znižal".
Na to opozarja tudi makroekonomist Mojmir Mrak, ki je lani sodeloval v vladni svetovalni skupini za pripravo protikoronskih ukrepov. Radodarnost in povečevanje pravic bo vodilo do povečanja javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Argumenti, da se bo z nižjimi davki povečalo trošenje, kar bo vodilo do več zbranih davkov, so na mestu, "a v sedanjih izrazito nepredvidljivih in krhkih razmerah je to tvegana strategija". Tako je bolj smiselna dodatna obdavčitev. "Ne dela, ampak kapitala in nepremičnin," se Mrak strinja z IMF.
