Milijonski dobički lastnikov zasebnih klinik: ena od njih si je kupila grad

Zbrali smo deset najbolj ekscesnih primere dvojnih praks, zaslužkov zdravnikov v zasebnih klinikah in odtekanja sredstev iz javne blagajne v zasebne žepe, ki smo jih razkrili v zadnjih dveh letih. 

Preberite še:
Vsi ekscesi slovenskega zdravstva, ki jim je Brecelj napovedal konec

6. So zdravniki po zvišanju plač delali več? Da, pri zasebnikih. 

V zdravniškem sindikatu Fides že več kot leto dni vztrajajo pri stavki. Zanjo so se januarja 2024 odločili, ker niso želeli počakati na celovito prenovo plačnega sistema. Toda ob tem so pozabili, da so se že v letu pred tem plače zdravnikov v povprečju zvišale za skoraj 17 odstotkov. Najbolje plačani pa so na mesec dobili tudi po 1.000 evrov višje zneske.

Toda zvišanje teh plač se ni poznalo na njihovi storilnosti. So zaradi dviga plač delali več v rednem delovnem času v javnih bolnišnicah, manj pa popoldan pri zasebnikih? Ne, so razkrili uradni podatki.

7. Bivši minister zasebnike interventno zasul z javnim denarjem

Zasebne klinike v zadnjih letih dosegajo rekordne poslovne rezultate. To jim v največji meri uspeva zato, ker iz javne zdravstvene blagajne še nikoli pred tem niso prejeli toliko denarja. 72 največjih koncesionarjev in zasebnih izvajalcev je tako v letu 2023 od ZZZS skupaj prejelo dobrih 160 milijonov evrov, kar je skoraj 30 milijonov več kot v letu 2022.

To jim je omogočil interventni zakon, ki ga je vlada sprejela septembra 2022 – in to na predlog tedanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Ta je v času mandata kirurško delo opravljal v zasebnem zavodu Marka Bitenca, najvplivnejšega zasebnega zdravnika pri nas. 

S tem zakonom, ki je omogočil plačevanje za vse opravljene storitve, je Bešič Loredan zdravnike iz javnih bolnišnic spodbudil k selitvi najbolj donosnih storitev iz dodatnega programa v zasebne klinike. Bistvo: javne izvajalce je izenačil s koncesionarji, toda prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu. 

To so hitro ugotovili tudi zdravniki. Dodatno delo v donosnejših programih so zato raje kot v javnih bolnišnicah, kjer so zaposleni, opravljali pri zasebnih koncesionarjih, saj se jim je to precej bolj izplačalo. 

8. S preprodajo klinike do 20 milijonov evrov dobička

Med vsemi zasebnimi klinikami je najbolj dobičkonosno podjetje Digitalna slikovna diagnostika (DSD), ki upravlja z diagnostičnim centrom na Ptuju. Leta 2023 je imelo rekordnih 9,3 milijona evrov prihodkov. Več kot tri četrtine (okrog 7,3 milijona evrov) jih je prejelo od ZZZS, torej iz javne blagajne. 

Pri tem je podjetje DSD ustvarilo skoraj štiri milijone evrov čistega dobička. Večino tega so dobili lastniki. Ptujsko podjetje jim je v letih 2022 in 2023 skupaj izplačalo okrog deset milijonov evrov.

To je bil tudi glavni razlog, zakaj je ptujski center predlani zamenjal lastnika. Za 30 milijonov evrov ga je kupil luksemburški sklad ASEF, za katerim stojijo vlagatelji s Hrvaške. To tudi pomeni, da so nekdanji lastniki z nakupom in prodajo klinike v slabih treh letih ustvarili več kot 20 milijonov evrov dobička. Visoke dobičke svojim lastnikom izplačujejo tudi drugi diagnostični centri. 

9. Lastnica največje ortodontske klinike si je kupila grad 

Zlata jama za zasebne klinike pa niso le diagnostične, ampak tudi oftalmološke storitve. Nekatere očesne klinike tudi na račun koncesijske dejavnosti ustvarjajo rekordne rezultate.

Tako je Očesni kirurški center Dr. Pfeifer, ki ima sedem zaposlenih, lani ustvaril 3,7 milijona evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov dobička. Od tega je kar dva milijona evrov prejel od ZZZS. Njegov lastnik je očesni kirurg Vladimir Pfeifer. Samo v letu 2023 si je izplačal kar 3,6 milijona evrov, še prej, med letoma 2020 in 2022, pa dodatnih 2,4 milijona evrov. Pfeifer je sicer tako kot več njegovih sodelavcev v očesnem centru zaposlen v UKC Ljubljana.

Tudi ortodontske storitve ZZZS od leta 2022 plačuje v neomejenih količinah, zaradi česar so šli prihodki nekaterih centrov po tem, ko so prejeli koncesijo, v nebo. Več ortodontskih klinik je v zadnjih letih kupovalo nepremičnine ali na veliko posojalo denar lastnikom in drugim fizičnim osebam. Maja Ovsenik, lastnica Orthosa, največje ortodontske klinike pri nas, je lani za 2,7 milijona kupila renesančni dvorec Drnča pri Begunjah na Gorenjskem.

10. Cel dan je v lastni ambulanti, vodi še javni zavod 

Med vsemi najbolj izstopa zavod Orthodontio iz Izole. Njegov direktor in lastnik je Evgenij Komljanec, ki že od leta 2011 vodi Zdravstveni dom Izola. Za to prejema med tri in štiri tisoč evrov bruto mesečne plače. Ob tem dela v kliniki, ki ima več kot pol milijona evrov letnih prihodkov, od tega praktično vse na račun koncesijske dejavnosti. Vsako leto ustvari med 260 in 350 tisoč evrov dobička. Torej v povprečju skoraj 60 centov na evro prihodkov. 

Toda pozor: čeprav Komljanec vodi javno ustanovo s 150 zaposlenimi in devetimi milijoni evrov proračuna, v zavodu Orthodontio uradno dela tudi do 13 ur na dan, skupaj pa kar 52 ur na teden. To pa očitno ne moti sveta Zdravstvenega doma Izola, kjer se na naša vprašanja ne odzivajo.