Ministrstvo za zdravje bo po napovedih v kratkem predstavilo ukrepe za reševanje urgentnega stanja na področju diagnostike. Zdravniki specialisti radiologije namreč dajejo odpovedi, odhajajo v zasebne ustanove ali pa delajo za oboje in to prek davčno ugodnejših oblik pogodbenega sodelovanja.
Za odhode naj bi bila kriva dva razloga. Prvi so dežurstva za nemoteno delovanje urgenc, ki jih v zasebnem zdravstvu ni. Drugi in verjetno najpomembnejši pa je plača, ki naj bi bila v zasebnih klinikah višja. Pri tem mnogi radiologi za zasebnike že zdaj delajo prek statusa popoldanskega samostojnega podjetnika z normirano obdavčitvijo. To pomeni, da je bruto znesek, ki ga prejmejo, praktično enako neto plačilu.
Zato smo preverili, ali so plače radiologov v javnih bolnišnicah res tako nizke, da jih silijo v odhode v zasebno zdravstvo. Ugotovili smo, da je resnica prav nasprotna:
1. Mesečne plače radiologov krepko presegajo povprečne zdravniške plače, ki so v letu 2023 znašale 4.725 evrov bruto. V nekaterih bolnicah so skoraj enkrat višje.
2. Mnogi radiologi so v javnih ustanovah le delno zaposleni, kar pomeni, da so njihovi prejemki v resnici še višji. Številni, ki so zaposleni v javnih bolnišnicah, zanje delajo še prek podjemnih pogodb. Nekateri tako zaslužijo še eno dodatno plačo.
3. Ob tem pa številni za zasebne kot druge javne ustanove delajo še kot popoldanski s.p. Na ta način opravljajo tudi samoplačniške preiskave.
Kaj torej razkrivajo javno dostopni podatki o mesečnih prejemkih radiologov?
Preberite še:
Prihaja največji prevzem v zdravstvu: ga bo ministrica Prevolnik Rupel ustavila?
Kje so plače najvišje?
Najvišje plače imajo v Splošni bolnišnici Celje, kjer so poleti dali odpoved trije od osmih radiologov. En je vmes odpoved preklical, dva pa sta se vrnila, a bosta delala v omejenem obsegu. Šest radiologov je v mesecu septembru skupaj z dodatki v povprečju prejelo dobrih 7.500 evrov bruto. Najvišje neto izplačilo je sicer znašalo 4.145 evrov.
Toda radiologi v Celju za razliko od drugih bolnišnic razmeroma malo delajo prek podjemnih pogodb. Skupaj so na ta način prejeli dobrih pet tisoč evrov oziroma v povprečju le slabih 900 evrov. Podjemne pogodbe so sicer več kot 40-odstotno obdavčene. Nizek obseg izplačil prek podjemnih pogodb je posledica goljufanja radiologov pri pisanju izvidov, zaradi česar se je vodstvo odločilo za njihovo omejevanje.
Zato pa v Celju, kjer imajo velike kadrovske težave na radiologiji, sodelujejo s kar 25 zunanjimi sodelavci. Prek podjemnih pogodb in s.p. so jim v septembru izplačali skupno kar 89 tisoč evrov oziroma v povprečju dobrih 3.500 evrov. Najvišji znesek je znašal nepredstavljivih 18.500 evrov bruto.
Medtem je v Splošni bolnišnici Nova Gorica, ki jo zapuščata dva radiologa, povprečna plača redno zaposlenih v septembru znašala 6.400 evrov bruto evrov. Eden od njih je prejel več kot 9300 evrov. Prek podjemne pogodbe so jim izplačali še dobrih 11 tisoč evrov ali v povprečju slabih 2.800 evrov na osebo.
Preberite še:
Tako so si radiologi kar med službo zaračunavali dodatne ure
Rekorder prejel 22.400 evrov na s.p.
Tudi v tej bolnišnici potrebujejo veliko zunanje pomoči. Desetim zunanjim sodelavcem so v septembru izplačali 57.500 evrov ali v povprečju 5.700 evrov. Najvišje izplačilo je znašalo kar 22.435 evrov bruto.
Nekoliko nižje so plače v UKC Maribor, kjer imajo po zadnjih podatkih 41 radiologov. Mednje štejejo tudi enajst specializantov in enega sobnega zdravnika. Njihove plače so septembra v povprečju znašale okoli 5.250 evrov bruto, najvišji znesek pa 11.000 evrov. A so taisti redno zaposleni prek podjemnih pogodb v povprečju prejeli še dodatnih 3.100 evrov. Z zunanjimi radiologi v Mariboru sodelujejo v zelo majhnem obsegu.
Drugače je v novomeški bolnišnici. Tam sedem radiologov prejme okoli 7.300 evrov bruto plače. Nimajo dodatnih plačil prek podjemnih pogodb. Se pa zato v veliki meri zanašajo na zunanje sodelavce. Teh je kar 24, v septembru pa so prejeli 82.200 evrov oziroma v povprečju dobrih 3.400 evrov.
V Splošni bolnišnici Izola imajo enajst radiologov, ki so v povprečju prejeli okoli 6.250 evrov bruto plače ter še 1.800 evrov prek podjemnih pogodb. 12 zunanjih sodelavcev je v povprečju prejelo dobrih 3.300 evrov bruto.
Preberite še:
Šef radiologov iz UKC spravil v težave bolnišnico Jesenice. Kaj je v ozadju?
Plače v javnih bolnišnicah so nižje, toda ...
V Murski Soboti je deset radiologov v povprečju dobilo 6.800 evrov bruto plače in še okoli tri tisoč evrov prek podjemnih pogodb. Najvišja plača je znašala skoraj 13.000 evrov, kar je najvišji znesek med vsemi. Deset zunanjih sodelavcev si je razdelilo 23.500 evrov oziroma v povprečju 2.350 evrov.
Za podatke smo se obrnili še na UKC Ljubljana, kjer so nam odgovore obljubili za danes, in Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, od koder pa nismo prejeli nobenega odziva. V preteklosti smo sicer že poročali o visokih izplačilih v tej bolnišnici prek podjemnih pogodb.
Osnovne bruto plače brez dodatkov so v zasebnih klinikah še enkrat višje kot v javnem zdravstvu. To je generalni direktor Diagnostičnega centra Bled Zvone Novina nedavno razkril v izjavi za Pop TV. Razlog za to je po besedah Mirana Kovača, prokurista zasebne klinike Medilab, v produktivnosti, ki naj bi bila v teh klinikah nekajkrat višja kot v javnih bolnicah.
Toda za temi številkami se skrivajo tudi drugi, sistemski problemi. Prvi je ta, da so radiologi v zasebnih klinikah plačani po učinku. Več kot naredijo, tudi ponoči ali čez vikende, bolje so plačani. Velja tudi obratno: če manj delajo, manj dobijo.
Preberite še:
Šefica treh radiologov, ki so dali odpoved, dela še za tri zasebne klinike
Sistemski problem: najbolje so plačani, če "štancajo" lahke preiskave
Medtem imajo v javnih ustanovah norme, ki so po besedah naših sogovornikov prenizke. Preiskavo, za katero vsaj na papirju porabijo 30 minut, tako radiologi opravijo v največ 15 minutah. Ko dosežejo prenizko normo, lahko delajo dodatno prek podjemnih pogodb, torej že v osemurnem delovnem času, kot je razkril primer iz Celja. Drugi gredo popoldan delat za zasebne klinike, ki jih plačujejo prek statusa s.p. S tem pod črto prejmejo bistveno več denarja kot prek podjemne pogodbe za javno ustanovo.
O tem, ali radiologi tudi preiskave za zasebne klinike opravljajo v rednem delovnem času, lahko samo špekuliramo. Druga težava je, da imajo v javnih bolnišnicah praviloma opravka s težjimi pacienti. To pomeni, da v zasebnih klinikah lažje preiskave opravijo v krajšem času, kar spet pomeni več preiskav, višje plačilo. Pri tem pa radiologi, ki v javnih ustanovah opravljajo težje preiskave, zanje ne dobijo višjega plačila.
Težava tako ni samo neustrezen plačni sistem, ki v javnem sektorju otežuje nagrajevanje produktivnejših radiologov, ampak tudi očitno previsoka in domala neomejena plačila iz zdravstvene blagajne za diagnostične storitve. Zasebni diagnostični centri zato v zadnjih letih ustvarjajo večmilijonske dobičke, s čimer so postali največji profitni centri v zdravstvu.
