Težave na drugem tiru: Turki odhajajo, prihaja 20-milijonski aneks

Zakaj Slovenijo zapušča turški gradbinec, ki je s Kolektorjem gradil drugi tir Divača-Koper? Kaj to pomeni za nadaljevanje 1,1 milijarde evrov vrednega projekta? In zakaj se bo ta podražil za 20 milijonov evrov?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
petek, 7. 2. 2025, 05:55


alenka-bratušek, železniški-nadvoz, dunajska-cesta
Turški gradbinec Yapi Merkezi se je po letu dni muk v Sloveniji dokončno finančno zlomil. Kaj bo storila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek?
Si. R.

Turški gradbinec Yapi Merkezi, ki je skupaj s Kolektorjem gradil 1,1 milijardo evrov vreden drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom, odhaja iz Slovenije.  

Po naših informacijah so namreč predstavniki Turkov vodstvo podjetja 2TDK, ki vodi gradnjo drugega tira, že obvestili, da svojega dela projekta ne bodo zmogli končati. Glavnino del naj bi tako prevzel Kolektor kot partner v konzorciju. Turki naj bi z manjšim delom operative ostali le še na odseku med Divačo in Črnim Kalom. Uradni odziv podjetja 2TDK, ki ga vodi Matej Oset, bomo skušali pridobiti danes. 

Gre za končni epilog finančnih težav turškega gradbinca, ki se vlečejo že skoraj leto dni. Že septembra lani smo razkrili, da je več podizvajalcev in delavcev, ki so jih najeli Turki, ostalo brez plačil, zaradi česar so zapustili gradbišče. Takrat v podjetju 2TDK o neplačevanju podizvajalcev uradno niso vedeli ničesar. Toda po neuradnih informacijah naj bi Yapi Merkezi zdaj podizvajalcem skupaj dolgoval že skoraj 20 milijonov evrov. 

Zakaj so Turki zašli v težave? Kaj to pomeni za nadaljevanje projekta? In zakaj se bo ta očitno podražil za 20 milijonov evrov?

Preberite še:
Na drugem tiru se zapleta: Turki v težavah, kaj bo storila Alenka Bratušek?

Nov aneks in zamik roka za dokončanje gradnje

Dogajanje okrog drugega tira, trenutno največjega infrastrukturnega projekta v državi, je v zadnjih tednih precej burno. Včeraj se je sestal nadzorni svet podjetja 2TDK. Kot smo izvedeli, je prižgal zeleno luč za finančni aneks zaradi podražitev del. Vrednost: okrog 20 milijonov evrov. 

119-petric
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi dela na odseku med Črnim Kalom in Koprom, ki obsega gradnjo viaduktov in predorov, v celoti prevzel Kolektor. Na fotografiji Stojan Petrič.
Leo Caharija

Zanj so si v Kolektorju prizadevali več kot pol leta. Vmes so inženirju, državni Družbi za razvoj infrastrukture (DRI), očitali, da neupravičeno zavrača "dokazljivo upravičene zahtevke". 

Končna vrednost del, ki jo bo v dveh sklopih med Črnim Kalom in Koprom oziroma Divačo do leta 2026 opravil konzorcij na čelu s Kolektorjem, bo tako znašala približno 650 milijonov evrov. To je dobrih 22 milijonov evrov več od vrednosti pogodbe, ki jo je maja 2021 podpisal z 2TDK. Za toliko se bo podražil tudi projekt, ki je bil v investicijskem načrtu ocenjen na 1,1 milijarde evrov.

Precej manj je jasno, kdaj se bo gradnja končala. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je večkrat zatrdila, da se bo to zgodilo do konca leta 2025, torej še pred parlamentarnimi volitvami. A ta rok naj bi se zamaknil vsaj za pol leta. Uradno zaradi odkritja kraških jam v predorih, k zamudi pa so zagotovo pripomogle tudi težave Kolektorjevega turškega partnerja.

Preberite še:
Stojan Petrič na drugem tiru kot novi Ivan Zidar

Bankrotirani Turki iskali denar na sivem trgu v Sloveniji

Turki v Sloveniji delujejo prek dveh subjektov: podjetja YM Construction in podružnice Yapi Merkezi. Podatkov o poslovanju prvega v letu 2023 ni na voljo. Podružnica je ustvarila dobrih 100 milijonov evrov prihodkov, zaposlovala pa je 243 ljudi. Na zadnji dan leta 2023 je imela že za več kot 30 milijonov evrov obveznosti do dobaviteljev.

848456_280-yapi
Turki se umikajo iz Slovenije.
Tomaž Primožic/FPA

To je za polovico več kot leto dni pred tem. Lani je podružnici Yapi Merkezi zapadlo še za več kot 18 milijonov evrov kratkoročnih finančnih obveznosti. 

Toda po naših podatkih so si Turki lani denar na veliko izposojali na slovenskem sivem trgu. Nazadnje so decembra lani najeli pet milijonov evrov visoko posojilo pri družbi B in B Fin, ki ga morajo vrniti julija letos. Od podjetja Grad.In so si po podatkih EBONITETE.SI izposodili 650 tisoč evrov. Ta denar morajo vrniti že čez nekaj dni, obrestna mera pa znaša visokih 1,5 odstotka na mesec.

Vse kaže, da je Turkom denarja začelo zmanjkovati že jeseni 2023. Že takrat so od različnih upnikov v Sloveniji začeli najemati premostitvena posojila in kopičiti dolgove do podizvajalcev. 

Preberite še:
Kako na drugem tiru dajejo posel financerju SDS

Kar bi morali zgraditi Turki, bo zdaj Kolektor 

To je bila posledica finančnih težav matične družbe Yapi Merkezi iz Istanbula, ki se je v istem času z bankami začela dogovarjati o refinanciranju milijarde evrov posojil. Konec lanskega leta naj bi v Yapi Merkezi z bankami dosegli dogovor o reprogramu, ki bi skupini zagotovil tudi likvidnostno injekcijo. A ta očitno ni prišla do Slovenije. 

yapi-merkezi
Toliko denarja je podružnica Yapi Merkezi v Sloveniji prejela od podjetja 2TDK.
Ebonitete.si

yapi-merkezi
/
Ebonitete.si

V zadnjih tednih naj bi se zato intenzivno iskale možne rešitve. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi dela na odseku med Črnim Kalom in Koprom, ki obsega gradnjo viaduktov in predorov, v celoti prevzel Kolektor. Turki naj bi z manjšo ekipo ostali le na odseku med Divačo in Črnim Kalom. 

Tretji sklop del, vreden 204 milijonov evrov, obsega izvedbo tirov in tirnih naprav, voznega omrežja, telekomunikacijskih naprav, videosistema in varnostnega sistema, vgradnjo strojne in elektroopreme ter napajanja. Dela opravlja konzorcij, ki ga vodi Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), v njem pa sta tudi družbi Kolektor IGIN in YM Construction. Tudi iz tega sklopa naj bi se Turki umaknili.

Turki so se finančno zlomili v Afriki

Finančne težave Turkov sicer izhajajo iz projektov v Afriki. Leta 2018 so v Tanzaniji, državi v vzhodni Afriki, prišli do več kot deset milijard dolarjev vredne gradnje železniške proge, dolge več kot tisoč kilometrov. 

Toda oktobra 2023 so opozorili, da je tamkajšnja vlada prenehala plačevati račune, zato jim je zmanjkalo denarja za izvedbo projekta. Grozili so z zaustavitvijo del. Po Evropi so iskali nove financerje. Progo so tako odprli šele avgusta lani, krepko po dogovorjenem roku.

Do podobnih težav je prišlo v Etiopiji. Tudi tam so gradili železniško progo, a je dela zaustavila vojna, ki je izbruhnila v letu 2020. Del že zgrajene infrastrukture je bilo uničene, poleg tega pa je Yapi Merkezi ostal tudi brez dela strojne mehanizacije. Od Etiopije je zahteval plačilo kar pol milijarde dolarjev škode. Zadeva se je lani preselila na sodišče.

Družba Yapi Merkezi trenutno v EU gradi še avtocesto v osrednji Romuniji in tovarno BMW na Madžarskem.