Javne milijarde v rokah gradbincev: kdo so zmagovalci mandata Golobove vlade

V Sloveniji se v zadnjih letih na veliko gradi. Trenutno največje javne investicije so drugi tir proge Divača-Koper, nova železniška postaja v Ljubljani, druga cev predora Karavanke in hitra cesta do Koroške. Med ostalimi večjimi so v teku prenove železniških postaj, nadgradnje prog, energetske sanacije bolnišnic, obnove avtocestnih odsekov in sanacije posledic poplav. 

Vsi ti projekti so skupaj vredni več milijard evrov. V uredništvu necenzurirano.si smo se zato odločili analizirati, kdo so zmagovalci sedanjega državnega investicijskega cikla. 

Zanimalo nas je, kateri gradbinci so dobili največje posle v zadnjih letih. Prav tako smo preverili, ali je na uspešnost gradbincev pri njihovem pridobivanju kakorkoli vplivala menjava oblasti pred tremi leti. Ugotovili smo:

1. da so največji slovenski gradbinci v času sedanje vlade ustvarili neprimerljivo več prihodkov kot v času prejšnje. Vsaj deloma je to posledica višjih cen materialov in stroškov dela po koncu epidemije covid-19.

2. Zmagovalec med njimi je skupina Kolektor. Njeni podjetji Kolektor CPG in Kolektor Koling sta od leta 2022 naprej skupaj s partnerji dobili za skoraj milijardo evrov novih pogodb. Samo iz javnih virov pa sta prejeli okoli pol milijarde evrov sredstev.

3. Med največjimi gradbinci so še štirje, ki so na javnih razpisih prejeli za več sto milijonov evrov pogodb. To so novomeški CGP, GH Holding, Pomgrad in Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), ki ga kot edinega lastniško obvladuje država.

4. Največji gradbinci posle dobivajo v konzorcijih, v katere se povezujejo. S tem se izognejo konkurenčnemu boju, s katerim bi si zbijali cene. Posledica: kronična dominacija bolj ali manj istih ponudnikov po posameznih panogah.

Kaj vse smo še ugotovili?

Preberite še:
200 aneksov se je prelilo v rekordne dobičke domačih gradbincev

Prvo pravilo: ni gradbenega konzorcija brez železničarjev

Državni investicijski cikel, sofinanciran z evropskim denarjem, se je v tem desetletju začel z 1,1 milijarde evrov vredno gradnjo drugega tira Divača-Koper. Po izločitvi kitajskih gradbincev je do posla pri obeh sklopih projekta prišel Kolektor CPG s turškima partnerjema. Konzorcij je spomladi 2021, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše, podpisal pogodbi, skupaj vredni kar 766 milijonov evrov (z DDV). 

V istem času, torej v letih 2020 in 2021, je državna direkcija za infrastrukturo, ki spada pod okrilje istoimenskega ministrstva (takrat ga je vodil Jernej Vrtovec), oddala tri posle pri nadgradnji glavne železniške proge Ljubljana - Jesenice, skupaj vredne 166 milijonov evrov, še enega, vrednega 56 milijonov evrov, pa na progi Ljubljana – Sežana. 

Kdo je dobil te posle? Pri veliki večini teh in drugih poslov na domači železniški infrastrukturi so se takrat pojavljala ista imena: CGP, Riko, GH Holding, SŽ-ŽGP in še nekateri drugi, ki se pri največjih projektih povezujejo v konzorcije. Na razpisih se tako pogosto pojavi zgolj ena, torej njihova ponudba. 

Ključno vlogo pri sestavljanju teh konzorcijev imajo na Slovenskih železnicah (SŽ), je že vrsto let mogoče slišati v gradbenih krogih. Njihovo podjetje SŽ-ŽGP namreč v konzorcije prispeva ustrezne reference, hkati pa je specializiran za dela na železniški infrastrukturi. Povedano drugače: gradbinec, ki ga SŽ-ŽGP ne želi imeti v konzorciju, za sodelovanje pri teh projektih praktično nima možnosti. Edini lastnik SŽ, ki jih že več kot desetletje vodi Dušan Mes, je država.

Preberite še:
Kdo je ugrabil Slovenijo? Gradbeni in zdravniški baroni.

Kdo je dobival razpise pod Janšo? In kdo pod Golobom? 

Sredi leta 2022 je prišlo do spremembe na oblasti. Direkcija, podjetje 2TDK in državna Družba za avtoceste (Dars) so do konca leta 2023 podpisali za kar 400 milijonov evrov pogodb. Kar je najbolj zanimivo: pri poslih se razmerja med gradbinci tudi po zamenjavi oblasti niso pretirano spremenila. 

Največji med temi posli je bil nekaj manj kot četrt milijarde evrov vreden projekt izgradnje železniških in predorskih sistemov na drugem tiru Divača - Koper. Dobil ga je konzorcij družb SŽ - ŽGP, GH Holding, Kolektor IGIN in turškega partnerja Yapi Merkezi Construction, ki sodeluje tudi pri projektu drugi tir. 

-> Zemljevid gradbenih projektov - izvajalci, vrednost in obdobje (GRAFIKA)

V mandatu vlade Roberta Goloba je država oddala še dva večja projekta na železnicah:

-      prvi je 244 milijonov evrov vredna nadgradnja osrednjega dela železniške postaje Ljubljana, ki jo je zaupala konzorciju družb SŽ - ŽGP, GH Holding (obvladuje ga Blaž Miklavčič), Kolektor IGIN in CGP. 

-     drugi je 146 milijonov evrov vredna gradnja železniške postaje na Jesenicah, ki jo je po številnih zapletih dobil Riko v lasti Janeza Škrabca. Šlo je za enega od redkih poslov na železnicah, kjer so se domači gradbinci spopadli med seboj. Ta posel naj bi si namreč močno želela gradbena podjetja v lasti Jurija Krča. Zanj pa se je na razpisu potegoval celjski VOC, ki ga obvladujeta Janez Škoberne in Roman Moškotevc.

VOC in Krč se sicer v zadnjih tednih intenzivno spopadata za posel pri nadgradnji bohinjske proge. Poznavalci gradbene panoge so nas pri tem opozorili na domnevno pomembno vlogo Jerneja Pavliča, državnega sekretarja in ključnega zaupnika ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek.

Tabela: prihodki gradbenih podjetij

Preberite še:
Težave na drugem tiru: Turki odhajajo, prihaja 20-milijonski aneks

Dars: zmagovalca sta Kolektor in CGP

Ko je vodenje ministrstva za infrastrukturo prevzela Alenka Bratušek, je primat pri državnih projektih prevzel Dars, ki je v zadnjih dveh letih z devetimi pogodbami oddal za skoraj milijardo evrov poslov. 

Kdo jih je dobil? Tudi tu je največji zmagovalec skupina Kolektor, ki je v lasti idrijskega holdinga FMR (direktor družbe FMR je Stojan Petrič). Daleč največ denarja, okrog 400 milijonov evrov, bodo tako na Darsu dali za izgradnjo najzahtevnejšega dela severnega kraka hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec (sklop E). Posel je dobil konzorcij družb Kolektor CPG, CGP, Kolektor Koling, Pomgrad, Gorenjska gradbena družba in Euro-asfalt (BiH). 

Omenjeni konzorcij je kot edini oddal ponudbo. Dars, ki ga od lani jeseni vodi Andrej Ribič, namreč turškemu Cengizu, ki gradi drugo cev karavanškega predora, ni priznal sposobnosti za sodelovanje na razpisu. Leta 2021, ko je Dars vodil Valentin Hajdinjak, je sicer prvega od sklopov del na koroški hitri cesti dobil konzorcij družb Pomgrad, Gorenjska gradbena družba, VOC Celje in Garnol. 

Tabela: dobički gradbenih podjetij

V teh dneh smo sicer priča silovitemu spopadu za sklop A koroške hitre ceste, v katerem je Kolektorju prek državne revizijske komisije iz igre uspelo izločiti VOC, ne pa tudi avstrijskega Strabaga, ki na tej cesti že gradi dva sklopa. V gradbenih krogih je bilo sicer mogoče slišati špekulacije, da je Strabag ta dva sklopa dobil zato, da ni delal težav pri oddaji prej omenjenega sklopa E. 

Preberite še:
Se posli na železnicah delijo vnaprej? 138-milijonski razpis in samo ena ponudba.

Kdo je glavni pri investicijah v zdravstvu 

Ob Kolektorju je zmagovalec sedanje ere na Darsu še novomeški CGP, ki je za 25 milijonov evrov zgradil novo Darsovo poslovno stavbo, s Pomgradom pa bo 15 kilometrov odstavnega pasa na odseku Domžale-Zadobrova preuredil v tretjega in za to prejel 81 milijonov evrov.

Tabela: prilivi gradbenih podjetij iz javnih virov

Med ostalimi večjimi projekti v državi velja izpostaviti še podaljšanje severnega pomola v Luki Koper, vredno 186 milijonov evrov. Ta posel sta konec lanskega leta dobila CGP in Kolektor Koling, ki so ga v edini slovenski luki izbrali tudi za 47 milijonov evrov vredno dograditev garažne hiše. Medtem odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini pri Krškem skupaj s Kolektorjem in CGP gradi še Riko. 

Kolektor se je v času sedanje vlade utrdil tudi v zdravstvu. Na uradu za investicije v zdravstvu, ki spada pod istoimensko ministrstvo, so ga izbrali za 95 milijonov evrov dograditev nove infekcijske klinike UKC Ljubljana. V zadnjih letih je sicer pri investicijah v zdravstvu najmočnejši igralec Medicoengineering, ki je v lasti Igorja Zabreta in Tanje Frantar Zabret.

Preberite še:
Alenka Bratušek pravi, da ima vrh glave gradbenih baronov. To lahko hitro dokaže.