Že jutri bo znano, ali bo Tomažu Kokotu brez ustreznih vodstvenih izkušenj uspelo dobiti poln mandat na čelu državne Pošte Slovenije, ki zaposluje več kot 6.000 ljudi.
Nadzorni svet Pošte Slovenije bo namreč odločal o tem, kako bo izbral generalnega direktorja. Po naših informacijah naj bi resno razmišljali o možnosti, da bi to storili z neposrednim povabilom vnaprej izbranemu kandidatu. To naj bi bil prav Kokot, zdaj vršilec dolžnosti generalnega direktorja Pošte Slovenije, ki je na tem položaju marca letos zamenjal Borisa Novaka.
Pri tem naj bi nadzorniki, ki jih vodi Ervin Renko (SDS), obšli tudi ključno oviro – da Kokot za ta položaj ne izpolnjuje pogojev. Kot je znano, Kokotu julija letos ni uspelo dobiti polnega mandata za vodenje Pošte Slovenije. Njegovemu imenovanju je nasprotoval nadzorni svet, ki ga je takrat še vodil Franc Mihelič (NSi), saj Kokot nima zahtevanih pet let izkušenj na vodstvenih položajih v velikih gospodarskih družbah. Del nadzornikov je takrat želel celo razrešiti Kokota, a sta zamenjavo preprečili SDS in SMC, zato sta dva člana, Franc Mihelič in Aleš Buležan, odstopila s položaja. Prvi zato, ker naj bi se NSi želela umakniti iz te zgodbe.
Razmerje moči v nadzornem svetu se je zato spremenilo. Slovenski državni holding (SDH) je namreč vanj imenoval še dva člana iz kvote vladajoče stranke: Igorja Škrinjarja, kandidata SDS na zadnjih lokalnih volitvah v Rušah, in Nika Samca, ki je blizu tej stranki. Zdaj se je položaj obrnil. Ne le, da prevetreni nadzorni svet ne bo razrešil Kokota, ampak ga želi očitno imenovati za polni mandat.
Preberite še:
Koga vlada kadruje v vrh podjetij? Zveste člane brez izkušenj.
Bodo nadzorniki našli Kokotove izkušnje?
Po naših informacijah naj bi tako nadzorniki že skušali pridobiti pravno mnenje, s katerim bi utemeljili, da ima Kokot pet let vodstvenih ali primerljivih izkušenj v velikih gospodarskih družbah. Pripravljala naj bi ga Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše, in odvetniška družba Neffat. Z njo je Pošta Slovenije v začetku avgusta – kmalu po tem, ko nadzornikom ni uspelo razrešiti Kokota - sklenila 75.000 evrov vredno pogodbo. Poročali smo že, da je prvotna ustanoviteljica te odvetniške družbe Branka Neffat članica DeSUS, ki naj bi imela pomembno zakulisno vlogo pri spodkopavanju takratnih načrtov Karla Erjavca, da stranko odpelje v vlado Koalicije ustavnega loka (KUL).
Kako bodo nadzorniki s pomočjo odvetnikov dokazali, da Kokot izpolnjuje ta pogoj, ni jasno. V življenjepisu, ki ga je predložil ob kandidaturi za generalnega direktorja Pošte Slovenije, je Tomaž Kokot razkril, da je več kot pet let let posloval prek statusa samostojnega podjetja. Od leta 2014 je bil izvršni direktor v družinskem podjetju FlawlessCode, ki ima 24 zaposlenih, lani pa je imelo rekordnih 1,8 milijona evrov prihodkov. Po nobenem od teh dveh kriterijev ga torej ni mogoče uvrstiti niti med srednja, kaj šele med velika podjetja.
Ena od možnosti je, da mu bodo nadzorniki med vodstvene izkušnje šteli čas, ki ga je preživel kot nadzornik. Kokot je tako od lani namestnik predsednika nadzornega sveta družbe Borzen, domačega operaterja trga z elektriko. Štiri leta vodi tudi svet Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, še dve leti pa je enako funkcijo opravljal v Domu Jožeta Potrča v Poljčanah. V obeh primerih ne gre za gospodarski družbi, ampak javna zavoda.
Preberite še:
Spopad na Pošti Slovenije: izbranec SDS dobil košarico
Zakaj je Kokot zamolčal posle s Kitajci?
V svoji karieri je Kokot pridobil tudi nekatere izkušnje, ki jih je v uradnem življenjepisu zamolčal. Tako se je ukvarjal tudi z upravljanjem podjetij za tujce, za katerimi so izginile vse sledi. Leta 2013 in 2014 je Kokot v imenu različnih kitajskih državljanov odprl šest podjetij - Bosa, Ninplus, Kotak, Mikel Plus, Kos15 in Lokolc. Vsa so se ukvarjala z "dajanjem pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup". Poslovala so vsega leto dni, vsa pa je doletela enaka usoda. Ko se je Kokot umaknil, so bila izbrisana iz poslovnega registra brez likvidacije. Ena niso oddajala letnega poročila, druga pa so bila prijavljena na poslovnem naslovu brez dovoljenja lastnika.
V vsakem primeru imajo nadzorniki še vedno možnost, da novega generalnega direktorja izberejo ali z objavo javnega razpisa ali s pomočjo kadrovske agencije. Toda jasno je, da ima Kokot zelo močno politično zaslombo. Nekdanji občinski svetnik in kandidat SDS za župana Poljčan je po zamenjavi oblasti postal eden od ključnih ljudi novega omrežja kadrov, ki jih SDS nastavlja na položaje v državnem gospodarstvu. Kokot tako velja za kader skupine okrog generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca.
Vse to bi lahko pojasnilo, zakaj je podjetju FlawlessCode, v katerem je do prevzema vodenja Pošte Slovenije delal Tomaž Kokot, v času te vlade uspel tudi izjemen nepremičninski posel. Občini Lendava, ki jo vodi Janez Magyar, izvoljen s podporo SDS in NSi, je za skoraj 600.000 evrov prodalo večje stavbno zemljišče, ki ga je leta 2018 kupilo za 159 tisoč evrov. Občina bo na njem zgradila večnamensko dvorano z bazenom, ki jo bo financirala z evropskimi sredstvi, o tem pa bo imela glavno besedo služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi Zvone Černač (SDS).
Preberite še:
Šef Pošte pritiskal za posel v imenu SDS
Od Pošte do družinskega podjetja
Toda zgodba neverjetnih naključij se tu šele začne. Zemljišče je bilo na prodaj v stečajnem postopku družbe Fraktal-Consulting znanega velenjskega podjetnika Tomaža Ročnika. Za njen nakup se je pred štirimi leti zanimala tudi občina Lendava, ko jo je vodil še Anton Balažek (DeSUS). Takrat je celo zmagala na dražbi, a nato ni vrnila podpisane pogodbe, je poročal Vestnik. S tem je občina omogočila podjetju FlawlessCode, da je prišel do zemljišča in ji ga pozneje prodal za skoraj štirikratno ceno.
Za nakup podjetje FlawlessCode so se po zamenjavi oblasti začeli resno zanimati tudi v Telekomu Slovenije, ki ga vodi Cvetko Sršen, kandidat SDS za župana Krškega. Poslu, ocenjenemu na sedem milijonov evrov, ki bi pristali v rokah družine Kokot, so rdečo luč prižgali nadzorniki nacionalnega telekomunikacijskega operaterja.
Medtem se je s Pošto Slovenije začela ukvarjati tudi pristojna parlamentarna komisija za nadzor javnih financ. Preverila naj bi, kam vse je odtekal denar iz te družbe, in smotrnost nekaterih njenih projektov. Med njimi naj bi se posebej ukvarjal z informatizacijo logističnih procesov, enem od strateških projektov, h kateremu je Pošta Slovenija želeli pritegniti tako Telekom Slovenije kot tudi podjetje FlawlessCode.
Preberite še:
Notranje čiščenje v SDS #analiza #foto
