Do državnozborskih volitev še:

Koga vlada kadruje v vrh podjetij? Zveste člane brez izkušenj.

Koga vladajoče stranke pošiljajo v državna podjetja? Svoje vidne člane, hišne odvetnike, njihove prijatelje in zaupnike ministrov. Vsem je skupno, da v normalnih časih tja nikoli ne bi bili imenovani.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
ponedeljek, 15. 11. 2021, 05:54


Screenshot 2021-11-14 at 18.32.43
Tomaž Kokot, nekdanji občinski svetnik in kandidat SDS za župana Poljčan, je le eden od kadrov stranke, ki so v času tretje Janševe vlade doživeli velikanske karierne preskoke.
Youtube/posnetek zaslona

Ko je leta 2004 oblast prvič prevzel Janez Janša, je kmalu zatem prišlo do čistke v vrhu državnega gospodarstva. Telekom Slovenije, Petrol, Zavarovalnica Triglav, Intereuropa, Luka Koper in druge pomembne družbe so dobile nova vodstva. Sledil je naložbeni pohod na Balkan, za katerim je ostalo pogorišče: več sto milijonov evrov velika luknja, ovadbe in tožbe. Danes se zgodba ponavlja, a s pomembno razliko. Vodenje največjih državnih družb prevzemajo osebe, ki so brez vodstvenih izkušenj in potrebnih znanj. Imajo pa strankarsko izkaznico. To pomeni, da se družbam, ki potrebovala dolga leta za sanacijo dogajanja iz obdobja 2004-2008, ponovno ne obeta nič dobrega.

Tako so v prejšnjem tednu odmevale zamenjave v državni energetiki, ki so jih izpeljali v strankah SDS in NSi. Po devetih letih se je moral posloviti prvi mož Elektra Maribor Boris Sovič. Začasno ga je zamenjal Jože Hebar, ki prihaja iz kvote NSi, njegovo podjetje Sine pa je lani ustvarilo le 24 tisoč evrov prihodkov. Čez noč je moral oditi tudi direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki je na tem položaju preživel 11 let in bi se mu mandat iztekel marca prihodnje leto. Kdo ga bo nasledil, še ni znano.

/
/
STA

Ribičeva razrešitev je bila uvod v poskus zamenjave Roberta Goloba, dolgoletnega predsednika uprave družbe GEN-I. Medtem ko so družbeniki hoteli Golobu podeliti nov mandat, so imeli generalni sekretarji vladajočih strank drugačne načrte. Kot je razkril Golob, so tik pred zdajci našli kandidata za vrh GEN-I: Jureta Sokliča, direktorja podjetja Hive Project, ki se ukvarja s prodajo in odkupom terjatev, in Davorina Dimiča, vodjo finančno planske službe v Termoelektrarni Brestanica. A se je zapletlo, ker Soklič in Dimič nista pripravila vizije razvoja družbe, ki ustvari več kot tri milijarde evrov prihodkov in zaposluje 500 ljudi. Nasprotno, na skupščini GEN-I naj bi celo podprla vizijo, ki jo je pripravila zdajšnja uprava, ki jo hočejo v SDS in NSi zamenjati. V GEN-I bodo zato morali ponoviti postopke imenovanja uprave, a imajo čas le še do srede.

Pri zamenjavah v vrhu energetike gre več kot očitno za politično kadrovanje, do katerega prihaja manj kot šest mesecev pred državnozborskimi volitvami. Toda že prej je v državnem gospodarstvu prišlo do menjav, ki jih težko označimo kot strokovne. 

Iz družinskega podjetja na vrh družbe s 6000 zaposlenimi

Tako je v začetku aprila vodenje Pošte Slovenije prevzel 33-letni Tomaž Kokot. Šlo je za popolnega neznanca v gospodarskih krogih, ki se je do tedaj preživljal kot samostojni podjetnik in izvršni direktor družinskega podjetja za informacijske rešitve. Velikega podjetja nikoli ni videl od znotraj. Kljub temu ga je nadzorni svet Pošte Slovenije imenoval na čelo državne družbe, ki ima skoraj 6000 zaposlenih. Kokot je sicer nekdanji občinski svetnik in kandidat SDS za župana Poljčan.

/
/
STA

Podobno je pri 36-letnem Iztoku Černoši, inženirju iz Šoštanja, ki je bil še dobro leto dni nazaj zaposlen kot nadzornik gradenj v lokalnem gradbenem podjetju. Konec lanskega leta je postal član uprave podjetja 2TDK za gradnjo drugega tira, a se je pred kratkim znašel v postopku Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi nezdružljivosti funkcije s članstvom v nadzornem svetu Telekoma Slovenije in Istrabenza Turizma. Vmes se je poslovil od 2TDK in odšel za generalnega direktorja državne družbe RGP. Tako kot Kokot je tudi Černoša na listi SDS kandidiral na lokalnih volitvah.

Največja vladna stranka je svojega člana posadila tudi na čelo Telekoma Slovenije, ki ima poleg države še več kot 8600 malih delničarjev. Upravo družbe, ki je pred velikimi poslovnimi in tehnološkimi izzivi, vodi Cvetko Sršen, nekdanji kandidat SDS za župana Krškega. Pred tem je bil na čelu celjske območne enote Pošte Slovenije. Sršen je sicer kot predsednik nadzornega sveta družbe Gen Energija eden glavnih vladnih operativcev za zamenjave v energetiki.

Preberite še:
Notranje čiščenje v SDS #analiza #foto

Marjan Podobnik padel s prestola političnega kadrovanja

Kot najbolj eklatanten primer političnega kadrovanja je dolgo časa veljalo imenovanje Marjana Podobnika, podpredsednika stranke SLS + SKD, leta 2000 za predsednika uprave Telekoma Slovenije. A aktualna vlada je letvico postavila še višje.

/
/
STA

Tako je vodenje Darsa prevzel Valentin Hajdinjak, podpredsednik stranke NSi, ki je v preteklosti zagovarjala "umik politike iz gospodarstva". Pred tem je Hajdinjak vodil oddelek za trženje in korporativno komuniciranje v družbi T2. Za razliko od prejšnjih šefov Darsa se ni ukvarjal z inženirstvom, gradbeništvom ali prometom.

Meje uspešno premikajo tudi v SDS. Eden najmočnejših mož v državnem gospodarstvu je postal Franci Matoz, dolgoletni odvetnik SDS in Janeza Janše. Postal je prvi nadzornik Luke Koper, kjer ravno izbira novo upravo, pa namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic. Ključni je položaj predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), kjer naj bi imel tudi glavno besedo pri prodaji premoženja.

Do pomembnih položajev prihajajo tudi njihovi najožji sodelavci. Vodenje družbe Istrabenz, ki je v lasti DUTB, je pred kratkim prevzela Nina Marin, uslužbenka na ministrstvu za finance, ki je pred tem kot pripravnica delala v Matozovi odvetniški pisarni. Tudi njena kariera je po zamenjavi vlade doživela meteorni vzpon. Vodenje družbe Istrabenz Turizem pa je prevzel Marko Tišma, zaupnik ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška.

/
/
STA

Medtem so se na stranskem tiru znašli kadri, ki so dolgo veljali za zvest Janšev kader. Najbolj odmeven je bil padec Borisa Novaka, dolgoletnega direktorja Pošte Slovenije. Ta je moral oditi, saj kot šef upravnega odbora DUTB ni želel izpeljati prisilne poravnave telekomunikacijskega operaterja T-2, s katero bi se ta rešil dolgov. Prav tako se je upiral pritisku na nekatere lastnike medijev.

Preberite še:
Država rešila Matoza in mu prihranila milijon evrov #dokumenti