Dobrih 300 milijonov evrov vredni prevzem bencinskih servisov OMV v Sloveniji, ki jih kupuje madžarski energetski velikan Mol, je pod vedno večjim vprašajem.
Konec junija so iz direktorata za konkurenco pri Evropski komisiji sporočili, da so odprli poglobljeno preiskavo posla. Z njo so želeli ugotoviti, ali in kako bi Molov načrtovani prevzem družbe OMV Slovenija zmanjšal konkurenco na trgu naftnih derivatov v Sloveniji. Včeraj pa so v Bruslju za necenzurirano.si potrdili, da so do nadaljnjega prekinili postopek odločanja o poslu. "15. julija je Evropska komisija 'ustavila uro' v poglobljeni preiskavi predlaganega prevzema. Takšen postopek se sproži, če komisija od vpletenih strank v določenem časovnem roku ne prejme pomembnih informacij, ki jih je zahtevala od njih," so nam pojasnili v direktoratu, ki ga vodi evropska komisarka Margrethe Vestager.
"Stranke morajo v skladu s postavljenimi roki komisiji pravočasno posredovati zahtevane informacije. Ko jih bodo, bo komisija ponovno 'zagnala uro', temu ustrezno pa prilagodila tudi končni rok za odločitev," so dodali v Bruslju. Do zdaj je kot rok za odločitev veljal 28. oktober. Prekinitev zaradi prikrivanja podatkov pomeni, da se bo postopek zavlekel vsaj do konca letošnjega leta.
Preberite še:
Razkrivamo: varuh konkurence v preiskavo naftnih velikanov
Kje se Madžarom zatika
Kje se je zapletlo? Kot je znano, je Mol junija lani z avstrijskim OMV podpisal 301 milijona evrov vreden dogovor o nakupu 120 bencinskih servisov pri nas. To bi pripeljalo do združitve drugega in tretjega največjega igralca na slovenskem trgu. Že takrat sta si prizadevala posel čim hitreje spraviti pod streho. Evropsko komisijo sta obvestila o svoji želji, da ga obravnava Agencija za varstvo konkurence (AVK), ki jo vodi Andrej Matvoz. Toda domači regulator je zadevo zaradi njene zahtevnosti in obsega odstopil Bruslju. Pri tem so se ves čas krepili tudi dvomi, ali bi bil prevzem skladen s pravili konkurence.
Iz neznanega razloga so Madžari čakali več kot šest mesecev, preden so dokumentacijo poslali Evropski komisiji. Za odobritev prevzema so jo tako uradno zaprosili šele maja. Kmalu je postalo jasno, zakaj. Že mesec dni pozneje je Evropska komisija sprožila poglobljeno preiskavo posla. V takšnih primerih ima 90 delovnih dni časa, da poslu prižge zeleno ali rdečo luč. Zdaj je postopek za nedoločen čas "zamrznila".
To so danes za necenzurirano.si potrdili tudi v Molu. "Evropska komisija nas je obvestila o svoji odločitvi, da ustavi tek časa t. i. 'kazalec ure' v drugi fazi pregleda. Faza II je poglobljena preiskava predlagane transakcije s podrobnimi vprašalniki in običajno je, da komisija 'ustavi uro' v teku postopka do pridobitve zahtevanih podatkov. To ne pomeni ustavitve postopka, ampak omogoča strankam, da zadovoljivo odgovorijo na vprašanja komisije, hkrati pa daje dovolj časa, da komisija oceni transakcijo v pravnem okviru. Skupina Mol je polno predana in vključena v preiskovalni proces in sodeluje z organom za varstvo konkurence, da bi čim prej pridobila potrebno odobritev za zaključek transakcije," so pojasnili v Molu.
Ali in zakaj ima Evropska komisija zadržke do tega posla, uradno ni mogoče izvedeti. Iz direktorata za konkurenco so nam sporočili le, da "dodatnih komentarjev v tej fazi nimajo". Po neuradnih informacijah pa imajo v Bruslju veliko težav pri presojanju zaradi specifičnosti slovenskega primera. Po odobritvi prevzema bi namreč domači trg z naftnimi derivati praktično v celoti obvladovala samo dva velika trgovca: Petrol s 318 in Mol z 173 bencinskimi servisi. To bi bil evropski unikum, pri čemer ima madžarska družba zagotovljeno tudi lastno distribucijo.
Lokacije bencinskih servisov OMV Slovenija
Že junija je tako komisarka Vestager opozorila, da bodo "morali skrbno oceniti, ali bi spremembe v konkurenčnem okolju vplivale na cene ali kakovost storitev". Predhodna analiza Evropske komisije pa je pokazala, da sta Mol in OMV neposredna konkurenta na številnih lokalnih območjih po vsej Sloveniji. Če bi se združila, ne bi bilo več konkurenčnega pritiska, saj so vsi drugi konkurenti znatno manjši.
Preberite še:
Na Hanovi mizi za 100 milijonov želja naftnih trgovcev
Se naftni trgovci že zdaj dogovarjajo med seboj?
Ali največji trgovci zlorabljajo svoj prevladujoči položaj na trgu, preverja tudi domači regulator. Kot smo razkrili, je proti Petrolu in OMV junija letos sprožil uradni postopek. S tem se je odzval na takratno dogajanje ob ukinitvi regulacije cen goriva. Nekaj dni pred podražitvami je prišlo do velike gneče na bencinskih črpalkah, toda voznike so pričakali napisi, da "gorivo trenutno ni na zalogi". Do teh težav ni prišlo samo pri Petrolu, ampak tudi pri OMV.
Za ukrepanje naj bi se varuh konkurence odločil tudi zato, ker je goriva zmanjkalo na večini bencinskih servisov po državi in ne le tam, kjer je veliko tranzitnega prometa. Pod drobnogledom bo tudi morebitno usklajeno delovanje oziroma kartelno dogovarjanje med trgovci. Ti bi lahko v konkretnem primeru prepočasi polnili rezervoarje pod svojimi bencinskimi črpalkami oziroma jih namerno praznili, zato da bi lahko po ukinitvi regulacije gorivo prodali po višjih cenah.
Varuh konkurence je že pred tem v analizi ugotovil, da je slovenski trg maloprodajnih goriv domala v celoti zaprt za nove igralce. Ne le zaradi visokih stroškov vzpostavitve mreže bencinskih črpalk in regulativnih omejitev, ampak tudi zaradi pomanjkanja privlačnih lokacij. Poleg tega liberalizacija cen goriva na bencinskih servisov, ki jo je uvedla nekdanja Janševa vlada, v nasprotju z tedanjimi napovedmi ministrstva za gospodarstvo ni povečala konkurence, ampak jo je še zmanjšala.
Preberite še:
Janševa vlada javnim uslužbencem ukazala: točite gorivo pri Madžarih
Sto milijonov za nakup prihaja s Hrvaške
V letu dni po podpisu pogodbe med Molom in OMV je sicer prišlo do velikih sprememb v svetu. Madžarsko energetsko skupino lastniško obvladuje madžarska država, ki je po februarski agresiji na Ukrajino edina med članicami EU nasprotovala sankcijam na uvoz nafte in plina iz Rusije. Ravno nasprotno: medtem ko druge evropske države iščejo alternativne vire plina, je Rusija od tega tedna še povečala količine plina, ki jih dobavlja Madžarski, o čemer se je v Moskvi dogovoril madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.
Prvi mož Mola Zsolt Hernadi je junija letos javno podprl madžarskega premierja Viktorja Orbana pri nasprotovanju prepovedi uvoza ruskega plina in nafte. Po dogovoru z EU lahko Madžarska, Slovaška in Češka še naprej uvažajo nafto iz Rusije prek naftovoda, ki gre čez ozemlje Ukrajine. Dobave so od prejšnjega tedna spet nemotene, saj so Madžari Ukrajini poravnali zapadla plačila za tranzit.
Medtem načrtovani Molov nakup bencinskih servisov OMV v Sloveniji buri duhove tudi na Hrvaškem. Tamkajšnji tednik Nacional je namreč v začetku avgusta razkril, da bo pri prevzemu v Sloveniji sodelovala tudi hrvaška naftna družba Ina. Ta je v 49-odstotni lati Mola in 44-odstotni lasti hrvaške države, ki je z Madžari že več kot desetletje v različnih sodnih in drugih sporih glede lastniških in upravljavskih pravic. Kot je poročal tednik, bo Ina za nakup družbe OMV Slovenija plačala kar sto milijonov evrov, torej približno tretjino prevzemne cene, pri čemer o tem nikoli ni odločal nadzorni svet hrvaške družbe.
