Po naših informacijah so domači naftni trgovci, med katerima sta daleč največja Petrol in OMV, do zdaj na ministrstvo za gospodarstvo skupaj vložili že za več kot 100 milijonov evrov zahtevkov zaradi škode in izgubljenega dobička. Ti se nanašajo na dve obdobji:
- med 15. marcem in 30. aprilom, ko je prejšnja vlada omejila najvišje cene bencina in dizla na nekaj več kot 1,5 evra na liter, ter
- med 10. majem in 15. junijem, ko je tik pred sestopom z oblasti najvišje cene omejila na 1,56 evra (bencin) oziroma na 1,668 evra (dizel) na liter.
Težava je v tem, da jim je tedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek že vnaprej obljubil povračilo škode. Janševa vlada je na isti seji, ko je omejila cene goriva, sprejela tudi sklep, po katerem bo po izteku ukrepa omejitve cen "določila primerno nadomestilo podjetjem, katerim ta ukrep povzroča občutno škodo". Na to se zdaj sklicujejo tudi Petrol, OMV in drugi trgovci, ki na ministrstvo že več mesecev pošiljajo "izračune in pozive k povrnitvi škode" ter računajo na državni denar.
Toda Počivalškov naslednik Matjaž Han in drugi člani vlade Roberta Goloba so drugačnega mnenja. "Poudarjamo, da gre pri teh obvestilih za lastno oceno škode s strani trgovcev. Zato se ta 'obvestila ali zahtevki' trgovcev ne morejo šteti kot primerni," so informacije, da zavračajo zahtevke, včeraj potrdili na ministrstvu za gospodarstvo. Hkrati so dodali, da nova vlada še ni sprejela odločitve o primernem nadomestilu.
Preberite še:
Petrol zaprl pipice ljudem, vlada pa Petrolu
Han: vlada lahko izplača nadomestilo, ali pa tudi ne
"Če se bo vlada odločila določiti primerno nadomestilo naftnim podjetjem, bo vlada predhodno določila kriterije, merila in potreba dokazila, s čimer bodo podjetja dokazovala občutno škodo. Šele na tej podlagi pa bi vlada lahko določila primerno nadomestilo," so pojasnili na ministrstvu.
"Zakon o kontroli cen namreč ne nalaga državi obvezne povrnitve gospodarske škode in izgubljenega dobička oziroma odškodnine," so opozorili. Zakon vladi podeljuje diskrecijsko pravico določitve primernega nadomestila podjetjem, ki jim ukrep kontrole cen povzroči občutno škodo. "Vlada primerno nadomestilo podjetjem lahko določi, ali pa tudi ne. Zakon tudi ne določa oblike primernega nadomestila. Vlada sama določi obliko primernega nadomestila (npr. finančno povračilo, davčne ugodnosti, druge oblike finančnih spodbud...)," so še navedli na ministrstvu.
Zavračanje zahtevkov za povračilo škode, ki jim jo je pred tem obljubila Janševa vlada, predstavlja veliko težavo za naftne trgovce oziroma njihove lastnike. "Škodo smo opredelili na podlagi izgube, ki je kot posledica regulacije v omenjenem obdobju nastala zaradi prodaje pod nabavnimi cenami in ostalimi s tem povezanimi stroški," so pojasnili v Petrolu. Tam so junija letos opozorili delničarje, da bodo v prvem polletju letos zaradi državnega posredovanja na trgu ustvarili 54 milijonov evrov manj čistega dobička. To se bo seveda poznalo na izplačilu dividend.
Toda po ocenah poznavalcev naftnega trga je zahtevek Petrola, ki samo za čas spomladanske omejitve cen goriva zahteva 51 milijonov evrov, prenapihnjen. Pri tem velja opozoriti, da Petrol naftne derivate običajno kupuje več mesecev, tudi pol leta vnaprej, preden jih dejansko proda končnim uporabnikom. Veliki trgovci in dobavitelji energentov namreč te zakupijo vnaprej po točno določeni ceni. S tem se med drugim izognejo cenovnemu tveganju. To bi lahko pomenilo, da izgubljeni dobički zdaleč niso takšni, kot skušajo prikazati na Petrolu.
Preberite še:
Razkrivamo: varuh konkurence v preiskavo naftnih velikanov
Trgovci pustili državo na cedilu, zdaj računajo na njeno pomoč
Ko je bila na oblasti prejšnja vlada, so na Petrolu takratnemu ministru za gospodarstvo pridno pošiljali zahtevke za povračilo škode. Zadnjega so mu poslali konec maja, nekaj dni zatem pa so se s Počivalškom tudi osebno sestali. Ko ga je zamenjal Han, ni bilo več ne dopisov ne sestankov. Kljub temu v Petrolu še naprej pričakujejo, da jim bo država v celoti in v čim krajšem času povrnila škodo.
Če so v prvih tednih nove vlade še lahko pričakovali, da bodo dobili (vsaj del) zahtevane odškodnine, je v dneh okrog 20. junija prišlo do preobrata. Takrat je na bencinskih servisih prenehala veljati začasna omejitev cen pogonskih goriv. Ukrep je uvedla Janševa vlada, ki je hkrati obljubila trgovcem, da bo pokrila razliko med znižano in tržno ceno. Zaradi pričakovanih odškodninskih zahtevkov je Golobova vlada ukrep ukinila in se raje odločila za ponovno omejitev marž naftnih trgovcev.
Toda le nekaj dni pred napovedano podražitvijo je po vsej državi začelo sistematično zmanjkovati goriva. Trgovci so se zgovarjali na povečano povpraševanje, ki ga nikakor niso pričakovali, in pomanjkanje cistern, zaradi česar naj ne bi mogli pravočasno polniti praznih rezervoarjev na bencinskih črpalkah. Resnica je bila drugačna. Kot smo poročali, se naftni trgovci očitno niso dovolj dobro pripravili na povečan obisk in so raje počakali na podražitve. Pa še takrat so prednostno polnili bencinske črpalke na avtocestah, kjer Golobova vlada ni določila nobenih omejitev marž. Kmalu po tistem je postalo jasno, da država ne namerava ugoditi Petrolovemu zahtevku za povračilo škode.
Ob vsem tem je potrebno še spomniti, da je prejšnja vlada jeseni 2020 odpravila regulacijo cen goriva. jasno, da je šel ukrep najbolj na roke Petrolu in OMV, dvema največjima trgovcema, ki imata v lasti 87 odstotkov bencinskih servisov v Sloveniji. Njuna marža, ki je do takrat znašala osem centov, se je po naših informacijah krepko povečala: na avtocestah celo na 15 centov, v ostalih delih države pa na 12 centov. Razlika med staro in novo, bistveno višjo maržo se je v celoti prelila v dobičke naftnih trgovcev.
Preberite še:
Kdo je ustvaril kaos na bencinskih servisih
