Sodni udarec ljubljanskemu kralju betona: spet mu grozi zaporna kazen

Ljubljanski kralj betona Rok Furlan, ki mu je država pred šestimi leti v osebnem stečaju odpisala več kot milijon evrov dolga, se vrača na zatožno klop.

Tako je namreč odločilo višje sodišče v Ljubljani. To je pred dnevi ugodilo pritožbi tožilstva in razveljavilo odločitev o ustavitvi kazenskega pregona zoper Furlana in več drugih obdolžencev zaradi domnevnega oškodovanja upnikov podjetja Sector Beton in umika njegovega večmilijonskega premoženja v tujino. 

Kot smo že poročali, je okrožno sodišče v Ljubljani pred letom dni presodilo, da je zadeva zastarala. Toda pri tej odločitvi je višje sodišče zaznalo več kršitev določb kazenskega postopka.

Že takrat je državni tožilec opozarjal, da so na okrožnem sodišču v Ljubljani pregon zoper Furlana zaustavili neupravičeno. Natančneje, napačno naj bi uporabili določbe o zastaranju. Zaradi velike premoženjske škode in koristi bi namreč morali upoštevati 20-letni, ne pa 10-letni zastaralni rok. Do zastaranja v tej zadevi bi tako prišlo šele leta 2034.

Obenem je tožilstvo vztrajalo, da je sodišče sklep spisalo nejasno in brez ustrezne obrazložitve. Pod sklep se je podpisala Vesna Pavlič Pivk, sicer nekdanja predsednica okrajnega sodišča v Ljubljani.

S temi očitki se je višje sodišče v celoti strinjalo. Izpodbijani sklep je razveljavilo in celotno zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

Kaj vse je narobe z odločitvijo o zastaranju kazenskega pregona? In kdo vse je Furlanu pomagal pri skrivanju premoženja, zaradi česar so njegovi upniki ostali brez več milijonov evrov?

Preberite še:
Kralj betona se je rešil pregona, ker so se pomagači skrili v tujini

Vse "pravne zmote" nekdanje predsednice sodišča

Iz sodbe višjega sodišča je mogoče razbrati, da Vesna Pavlič Pivk kot predsednica senata sploh ne bi smela izdati sklepa o ustavitvi postopka. Razlog: za to "ni bila funkcionalno pristojna", s čimer je prišlo do absolutne bistvene kršitve določb zakona.

Če je ocenila, da je prišlo do zastaranja, je kot predsednica "pristojna (le), da predloži ugovore in poda (morebitno) zahtevo na zunajobravnavni senat, v kateri izrazi svoje stališče glede pravnih in dejanskih vprašanj". 

Povedano preprosteje: Vesna Pavlič Pivk po mnenju višjega sodišča ne bi smela sama ugotoviti zastaranja. Ker je to storila, je presegla svoje pristojnosti. 

Preberite še:
Skrivnostni rešitelj kralja betona

Kaj vse je ugotovilo višje sodišče

Ob tem je, tako višje sodišče, še napačno ugotovila, da je prišlo do zastaranja. Pri tem naj bi "očitno prezrla", da tožilstvo Furlanu očita povzročitev velike premoženjske škode v višini najmanj 3,2 milijona evrov. Za to je predpisana strožja kazen, zastaralni roki pa daljši. 

Ravno nasprotno je Vesna Pavlič Pivk ocenila, da to ne more vplivati na tek zastaranja. A ta njena odločitev je po ocenah višjega sodišča "pravno zmotna".

Pri tem ji je višje sodišče dalo izrecno navodilo, da bo morala v ponovljenem odločanju "glede na fazo postopka v tej zadevi postopati v skladu z določilom drugega odstavka 275. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)". 

To pomeni, da bo moral o morebitnem zastaranju odločati senat.

Preberite še:
Rok Furlan in prijatelji – dobavitelji avtomobilov za vplivneže

Dobavil beton za Stožice in se znebil podjetja z dolgovi

Rok Furlan je podjetje Sector Beton ustanovil leta 2006. Kmalu je postalo jasno, da bo glavni dobavitelj betona za projekt športnega kompleksa v Stožicah. A tik pred tem je Furlan podjetje prodal. Novi lastnik je postala družba Lona Consulting s sedežem v Veliki Britaniji.

Toda očitno je šlo zgolj za navidezno prodajo. Furlan je namreč ostal direktor podjetja. To funkcijo pa je opravljal tudi po tem, ko je Sector Beton zašel v težave. 

Po ugotovitvah tožilstva je Furlan v letih 2013 in 2014 podpisal več spornih pogodb, s katerimi je praktično celotno vrednejše premoženje Sector Betona, med drugim tudi stanovanja, prenesel na dve podjetji iz Velike Britanije. Ti uradno nista povezani z njim.

S tem manevrom so praznih rok ostali podizvajalci, ki so za Furlana delali pri gradnji športnega kompleksa v Stožicah. Podjetje Sector Beton jim je ostalo dolžno več kot tri milijone evrov.

Kako je potekalo reševanje premoženja Sector Betona pred upniki

Kdo povezuje Furlanove slamnate može iz tujine

Furlanu je pri skrivanju premoženja pomagalo več slamnatih oseb iz tujine. Lastniška veriga teh podjetij se je končala v ameriški davčni oazi Delaware.

Kako je Furlan našel te ljudi? V ozadju teh podjetij je po naših informacijah Barbara Podlogar, ki je bila še na začetku preiskave ena od osumljenih. Gre za nekdanjo prokuristko podjetja Orion, ki je bilo pred 20 leti v središču afere z oderuškimi posojili.

Barbara Podlogar je po naših informacijah ena vodilnih članic skupine, ki se že več kot desetletje ukvarja s "čiščenjem" premoženja podjetij. V Veliki Britaniji je ustanavljala podjetja nabiralnike, ki so bila v lasti družb iz Delawara. 

Namenjena so bila zapiranju prezadolženih podjetij v Sloveniji, skrivanju njihovega premoženja pred upniki, predvsem državo, in brisanju sledi za njihovimi lastniki. Med njimi so bili tudi nekateri nekdanji tajkuni in menedžerji. 

Kako so preganjali Furlana 

Iz podatkov, ki smo jih zbrali, je sicer razvidno, da so kriminalisti sporne posle začeli preiskovati v začetku leta 2015, torej nedolgo po Furlanovih manevrih. Po skoraj dveh letih so Furlana in več drugih podpisnikov spornih pogodb decembra 2016 kazensko ovadili tožilstvu.

Kaj se je dogajalo po tem? Kot so nam pojasnili na tožilstvu in sodišču, je kronologija dogodkov naslednja:

To ni edini postopek, v katerem se je znašel Furlan. Od leta 2020 je v kriminalistični preiskavi zaradi suma utaje davkov pri uvozu in preprodaji avtomobilov visokega cenovnega razreda v Slovenijo. Po ugotovitvah tožilstva naj bi imel ključno vlogo v hudodelski združbi, ki je delovala v več državah in pri tem domnevno utajila za več milijonov evrov davka.