Brodnjakov zakon za bogate je nagrada nove oblasti za pomoč na volitvah

Obiskovalci prestižne ljubljanske restavracije, kjer vas bo najdražja buteljka stala skoraj tisoč evrov, so pred dnevi videli nenavadni prizor. Šlo je za naključno srečanje dveh vplivnih mož, ki je hitro preraslo v odkrito javno, precej glasno zmerjanje. 

Pustimo tokrat ob strani imena. Dovolj je vedeti, da prvi vplivnež, sicer reden gost takšnih restavracij, prihaja iz vrst desne politike, drugi pa iz prve lige domačega kapitalskega sveta. Kaj natančno naj bi botrovalo tej brutalni javni konfrontaciji, ni znano, menda pa je šlo za spor zaradi kadrov. Torej, kdo bo že kmalu zasedel nek položaj. 

V prihodnjih mesecih bo tako zanimivo opazovati, komu od te dvojice bo na nek položaj uspelo nastaviti svojega človeka. Toda še pomembnejši je simbolni pomen te zgodbe - da je tisti del slovenskega velikega kapitala, ki je pred volitvami investiral v zmago slovenske desnice, tej očitno že začel izstavljati račune. 

Preberite še:
Zakon, ki je združil "sredinski trojček", bi koristil najbolje plačanim

Zmaga desnice je tudi zmaga kapitalskih centrov

Dejstvo, da bo Janezu Janši zelo verjetno uspelo sestaviti vlado, ni le velika zmaga veterana slovenske politike, ampak tudi kapitala, ki je več mesecev počel vse, da bi do tega prišlo. Tu seveda ne govorimo o "navadnih" podjetnikih in lastnikih d.o.o.-jev, ampak o tistih kapitalskih centrih, ki dejansko vladajo državi. O novi slovenski oligarhiji.

Prvak SDS je namreč do položaja, v katerem je zdaj, prišel po dveh poteh. Najprej z relativizacijo početja in dejanj njegove tretje vlade. To nalogo so zanj več kot uspešno opravili tisti mnenjski voditelji in vplivneži na levi sredini, ki so ta bazen volivcev vse od odhoda Tatjane Bobnar iz vlade prepričevali, da si Robert Golob represivne organe in državne institucije podreja na enak način, kot je to v preteklosti počela SDS. 

Da je Golob "isti kot Janša", je bilo celo ključno programsko izhodišče Vladimirja Prebiliča, s pomočjo katerega so šli na polu leve sredine na najbolj tesnih volitvah v tem stoletju v prazno trije odstotki glasov. Epilog je znan: Prebilič se je že vrnil v Bruselj, bogatejši za skoraj 200 tisoč evrov, ki jih bo letno iz dotacij prejemala njegova stranka. Medtem bomo vsi ostali opazovali, kako se bodo njegove teze o tem, da je (bil) Golob enak Janši, obnesle v praksi. 

Preberite še:
Kako želi desnica ugrabiti boj proti korupciji

Slovenijo so slikali kot bankrotirano državo

Drugi del naloge je opravil velik kapital. Ta je s propagandnimi prijemi skušal ustvarjati vtis, da je Slovenija bankrotirana, tako rekoč propadla država, iz katere se izseljuje vse, kar leze in gre, zadnji pa naj ugasne luč.

Pri tem nikoli ni šlo za dejstva. Medtem ko je slovensko gospodarstvo ustvarjalo rekordne dobičke, smo poslušali, da se v Sloveniji ne da več delati.

V času, ko so delodajalske organizacije bentile nad najvišjimi davki v Evropi, je najbolj leva vlada v zgodovini "vojno" proti gospodarstvu zganjala tako, da je v podjetja zmetala na stotine milijonov evrov podpor za reševanje energetske krize, subvencij in drugih spodbud. Prvi bankir v državi nas je smrtno resno prepričeval, da Slovenije ne prehiteva le Hrvaška, ampak tudi Srbija in Albanija, večina politike pa mu je ploskala z odra.

Desnica danes sestavlja vlado tudi zato, ker se je v opoziciji udobno namestila na domačo kapitalsko letalonosilko. V programskem smislu se je praktično popolno zlila s koalicijo delodajalskih organizacij, nosilcev kapitalske moči in vseh tistih, ki so reforme Golobove vlade razumeli kot vojno napoved. 

To ji je omogočilo številne ugodnosti: od lažjega postavljanja politične infrastrukture do medijskih "prime time" terminov. V tej igri so bili interesi velikega kapitala predstavljeni kot interesi vseh podjetnikov, tudi malih in samostojnih. Te je pod isti dežnik s kombinacijo ukrepov in retorike pomagala potiskati kar Golobova vlada sama, opozicija pa je to darilo s pridom izkoristila.

Preberite še:
In imeli smo prav: Logar je res zgolj most do nove Janševe vlade

To je Brodnjakov zakon, namenjen vračilu uslug

Tako imenovani Brodnjakov zakon, kot bi veljalo zaradi številnih ugodnosti za najbolje plačane menedžerje poimenovati interventni zakon trojčka NSi, Demokratov in Resni.ce, je zato nemogoče presojati brez ugotovitve, da gre dejansko za vračilo teh uslug. Za klasični primer politične "daj-dam" trgovine, pri kateri je tistim, ki so pred volitvami govorili o praznih kaščah in proračunskem zlomu, naenkrat za to popolnoma vseeno.

Predlog tega zakona deluje populistično in nedoročeno, z veliko mero improvizacije in zmedenosti. Je kot spisek želja v podjetju, kjer se delajo, da ima bilanca le eno stran. Nobene razloga ni, da ga predlagatelji predstavljajo kot interventnega, še manj razvojnega.

Drži, da je del predlogov res namenjen bolj ranljivim skupinam in podjetnikom z nizkimi prihodki. Toda njihov dejanski učinek je močno vprašljiv. Ali res vemo, da bi znižanje DDV za 15 osnovnih živil dejansko znižalo cene, ali pa bi koristilo predvsem trgovcem? In kaj bomo z lahkotnim poseganjem v novo pokojninsko reformo z načrtovanim dvojnim prejemanjem polne pokojnine in plače za ljudi, ki bi radi še delali?

Precej manj dvoma je, kakšno korist bo imela od zakona majhna skupina ljudi na drugi strani te enačbe. Primer: če je v nekaterih predlaganih olajšavah za normirance še mogoče najti smisel, bi samostojni podjetnik s 120 tisoč evrov prejemkov, kar znaša 10 tisoč evrov na mesec, po novem namesto 14.400 evrov plačal le 5.200 evrov dohodnine.

Preberite še:
Petrol trdi, da ga duši regulacija. A prav pri gorivu je imel višji dobiček

Smeje se menedžerjem, ne pa inženirjem

Pod črto: seveda se je o razbremenitvah in večji davčni pravičnosti vedno treba pogovarjati. Vsi bi imeli nižje davke. A predlog zakona, kot je prišel v javnost, je žal daleč od razvojnega. S socialno kapico, ki jo postavlja pri 7.500 evrih bruto, še zdaleč ne zajema inženirjev in drugih kadrov, medtem ko menedžerjem in lastnikom kapitala podarja tudi po več deset tisoč evrov na mesec.

Navidezno ideološko podstat ima v stari ideji desnice, da občutno nižji davki povečujejo potrošnjo in produktivnost, četudi se je v praksi že večkrat izkazalo, da najpogosteje povečujejo dobičke. 

Ponovimo: pri tem zakonu ne gre za ideologijo, ampak za plačilo dolga. Za obvezo do vseh tistih, ki so desnici stali ob strani pri njenem pohodu na oblast. Za zahvalo lobijem, ki so Slovenijo pred volitvami zaradi božičnice v javnem sektorju prikazovali kot državo v stečaju. Zdaj pa jih niti malo ne moti, če bo zadovoljevanje njihovih interesov v državnem proračunu izkopalo več sto milijonov evrov veliko luknjo.