Največjim državnim infrastrukturnim projektom v Sloveniji grozijo velikanske podražitve.
V začetku tedna je časnik Dnevnik poročal, da je družba 2TDK, ki vodi gradnjo 1,1 milijarde evrov vrednega drugega tira železniške proge Divača-Koper, od glavnega izvajalca del, podjetja Kolektor CPG, prejela zahtevek za plačilo dodatnih 350 milijonov evrov stroškov. V družbi 2TDK, ki jo vodi Matej Oset, zahtevek zavračajo kot nerazumen in neutemeljen.
Precej dražja od prvotnih načrtov pa bo očitno tudi hitra cesta med Velenjem in Koroško. Natančneje, njen tehnično najzahtevnejši sklop E, znan pod imenom Velunja.
Po tem, ko je Dars iz javnega naročila izločil turški Cengiz, je v igri za ta posel ostal le konzorcij domačih gradbincev, ki ga vodi Kolektor CPG. Še leta 2022 so na Darsu vrednost odseka ocenjevali na 269 milijonov evrov (brez DDV). Toda po naših informacijah naj bi ponujena cena gradnje dobrih 17 kilometrov dolgega odseka znašala okrog 400 milijonov evrov, torej dobrih 130 milijonov evrov več.
Kako je to mogoče? In kaj o tem pravijo na Darsu?
Preberite še:
Razkrivamo: tako lokalni veljaki kupujejo zemljišča na koroški hitri cesti
Neuradno: 400 milijonov evrov za 17 kilometrov ceste
Da se bo gradnja odseka med priključkom Gaberke, severno od Velenja, in priključkom Podgorje, ki leži južno od Slovenj Gradca, možno podražila, nam je v zadnjih dneh zatrdilo več, med sabo nepovezanih virov blizu Darsa in gradbenih krogov.
Kot smo neuradno izvedeli, so na Darsu, ki ga vodi Andrej Ribič, že pred časom sredstva, namenjena za ta projekt, dvignili na približno 370 milijonov evrov. Toda ponudba, ki naj bi jo pripravljal edini preostali ponudnik, torej konzorcij domačih gradbincev, naj bi prebila tudi to mejo. Po neuradnih informacijah naj bi znašala okrog 400 milijonov evrov, torej v povprečju skoraj 23 milijonov evrov na kilometer hitre ceste.
Na Darsu so za necenzurirano.si potrdili, da so spremenili vrednost javnega naročila. "Prvotna ocenjena vrednost naročila (269 milijonov evrov, op. a.) je bila določena pred izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo del," so poudarili.
"Spremenjena vrednost v drugi fazi javnega naročila je bila določena na podlagi izdelane projektne dokumentacije za izvedbo del, na podlagi spoznanj, ki izhajajo iz izvedbe gradbenih del na tem odseku, na sklopih D – Gaberke, F – Jenina, B – Škale in H – Konovo, ter ob upoštevanju trenutnega stanja na trgu na področju gradnje. Ker je druga faza javnega naročila v teku, podrobnejših informacij ne podajamo," so dodali na Darsu. Rok za oddajo ponudbe se izteče v začetku aprila. Nato bodo sledila pogajanja z edinim ponudnikom.
Preberite še:
Turki na drugem tiru prelisičili slovenske podizvajalce, ki so ostali brez plačila
Zakaj je v igri za posel le še en ponudnik
Eden od razlogov za tolikšne podražitve je pomanjkanje konkurence. Na Darsu so javni razpis za gradnjo sklopa E - Velunja še v času, ko je družbo vodil Valentin Hajdinjak, zasnovali v dveh fazah. V prvi je Dars ocenil, kateri gradbinci so sposobni posel izpeljati, ti pa bi nato oddali končne ponudbe.
Toda na Darsu se bodo v nasprotju s prvotnimi pričakovanji pogajali zgolj z enim ponudnikom. Sprva sta bila v igri dva. Poleg konzorcija, ki ga vodi Kolektor CPG, se je prijavil še turški gradbinec Cengiz, ki so ga pred tem na Darsu izbrali za gradnjo druge cevi predora Karavanke.
Pri projektu koroške hitre ceste so se odločili drugače. Tako Turkom niso priznali sposobnosti za nadaljnje sodelovanje v razpisu.
Zakaj ne? Ker so na Darsu ugotovili, da Cengizu ni uspelo nedvoumno izkazati, da se lahko slovenska podjetja na javna naročila v Turčiji prijavljajo pod enakimi pogoji kot turška podjetja.
Pri tem so se na Darsu očitno sklicevali na turški zakon iz leta 2002, ki je turškim podjetjem omogočal cenovno prednost pri prijavi na razpise. To Darsovo odločitev je Cengiz izpodbijal pred državno revizijsko komisijo, a ga je ta zavrnila.
Preberite še:
Batagelj prodal podjetje s 100 zaposlenimi. Kdo je kupec?
Zapleti z gradbenim dovoljenjem
Vmes se je zapletalo z gradbenim dovoljenjem. Konec leta 2022, ko so izpeljali prvo fazo razpisa in jo uspešno zagovarjali v pritožbenem postopku pred državno revizijsko komisijo, so bili na Darsu in ministrstvu za infrastrukturo prepričani, da bodo že v nekaj mesecih izbrali izvajalca gradbenih del in se z njim dogovorili o ceni.
Toda to se ni zgodilo. Na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak, so namreč Dars v obdobju, ko bi morala družba izbirati izvajalca gradbenih del, pozvali k dopolnitvi vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Na Darsu namreč niso imeli mnenja direkcije za vode o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. Rok so jim podaljšali do septembra 2023.
Problem je nastal zaradi spremenjenih kart poplavne ogroženosti, ki so glede na izdelane projektne rešitve zahtevale naknadno novelacijo že izdelanih in potrjenih hidrološko - hidravličnih študij. A teh na Darsu niso pravočasno pridobili. Tudi nov rok so zamudili. Na ministrstvu pa so izdajo gradbenega dovoljenja zavrnili.
Junija lani je vendarle postalo pravnomočno delno gradbeno dovoljenje, ki obsega večino sklopa E - Velunja. Takrat so na Darsu napovedovali, da bodo izvajalsko pogodbo sklenili pozno jeseni. A tudi ta časovnica se je močno zamaknila.
Preberite še:
Preobrat: Škrabčev Riko ostal brez 164-milijonskega posla na železnicah
Koliko hitre ceste do Koroške je že zgrajene
Odsek hitre ceste Velenje – Slovenj Gradec je sicer razdeljen na osem sklopov, označenih s črkami od A do H. Na nekaterih sklopih (D, F; Gaberke, Jenina) so dela že končana.
Lani so se dela začela na sklopih B in H. Prvi zajema gradnjo viadukta Škalsko jezero in spremembo trase regionalne ceste Velenje-Škale v dolžini dobrih 940 metrov. Drugi pa vključuje gradnjo viadukta Konovo, dva mostova prek Pake in spremembo trase navezovalne ceste v dolžini skoraj dveh kilometrov.
Gre za sklop, ki ga za 55 milijonov evrov gradi Strabag. Na razpisu je premagal konzorcija Pomgrad-GGD-VOC Celje in podjetij Kolektor CPG, Kolektor Koling, CGP in T-2. Po napovedih ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek bo hitra cesta med Velenjem in Slovenj Gradcem zgrajena do junija 2028.
