"Če želim ustaviti debato o kakšni stvari, vržem na mizo mrtvo mačko. Vsi se bodo začeli takoj pogovarjati o tem, kako je to grozno in kako mrtva mačka smrdi. Meni neljuba tema bo takoj pozabljena." (Boris Johnson, nekdanji britanski premier)
Pred osemnajstimi meseci je Slovenijo zadel potres. Za razliko od nekaterih drugih potresov je bil ta selektivne narave, saj ni porušil nobene stavbe, šipe na oknih niso pokale in pohištvo se ni premikalo. Porušila se je predvsem iluzija o nepremagljivosti in vsesplošni sprejetosti takrat dominantne politične sile v državi, ki je iz samostojne Slovenije gradila madžarsko grofijo.
Potres je presenetil vse. Vedeli smo, da bo na volitvah zmagal novi obraz, ki bo prinesel tudi novo frizuro. Potres ni bil v tem, kdo je zmagal, ampak za koliko. Formirala se je vlada treh strank, kjer ima največja potrebnih 46 glasov tudi brez ene od partneric. Tako močne vlade Slovenija še ni imela in v tistem trenutku je vlada postala reformna, zahtevali smo več, mnogo več, kot smo volili.
April 2022 je bil temačen, vsi smo komaj čakali, da se konča agonija in farsa "vlade", ki kljub številnim poskusom ni uspela zamenjati niti predsednika parlamenta, sicer nekdanjega člana ene od vladnih strank. Množičen odhod na volitve je jasno pokazal, da še vedno verjamemo v demokracijo in dal vladi jasen mandat. Toda to dejansko ni bil mandat reform. Ne Gibanje Svoboda ne njeni koalicijski partnerici in ne stranke, ki so se kasneje združile z zdaj največjo parlamentarno stranko, pred volitvami niso imele visokoletečih obljub o tem, kako bo država zdaj delovala drugače, kako bo reformirana.
Preberite še:
O moških, ki klečijo na trgih #kolumna
Obračun s političnim krilom kriminalne združbe
Ideje, želje in zahteve po menjavi izvira Save z mlekovodom naravnost iz bohinjskih pašnikov ter menjavi izvira Savinje z medovodom z Goričkega so zahteve, ki so se razvile po volitvah in so posledice odločne zmage demokracije nad Demokracijo in njenimi borci proti svobodi. Prav je, da od najmočnejše vlade v zgodovini države zahtevamo več kot zgolj zakonsko predpisan minimum. Toda prav je tudi, da nam te želje ali zahteve ne prikrijejo pogleda na to, zakaj smo jih pravzaprav izvolili.
V tem tednu so preiskovalni novinarji zasebne televizije, ki jo je nekdo pred dvema letoma označil za "največjo opozicijsko stranko", razkrili nepravilnosti pri pridobivanju poslov na Darsu, ki v celoti obrazložijo marsikaj. Podkupovanja okrog avtocestnega podjetja vsekakor razjasnijo tako vsakoletna dela v času največje gneče na avtocestah, tedne izgubljene v premikanju po centimetrih mimo znaka konec omejitve hitrosti, celoletno zaprtje severne ljubljanske obvoznice in tudi slabo kakovost pravkar obnovljenih cestišč. Toda razkritja obrazložijo tudi gore denarja, ki so jih nekatere politične stranke zmetale v kampanjo in so bile očitno nekajkrat večje od njihovih uradnih prihodkov.
Vlada z Golobom na čelu ni dobila mandata, da iz Slovenije naredi raj na zemlji. Dobila je mandat, da obračuna s političnim krilom kriminalne združbe, ki služi na račun državljanov. V Sloveniji izbira niso leve ali desne politične stranke, temveč politične stranke ali organizirane kriminalne združbe. Mandat vlade je v prvi vrsti odstranitev lovk hobotnice organiziranega kriminala iz por naše družbe. Vse ostalo je dobrodošlo, toda če tega ne dosežemo, ne bo kaj dosti zaleglo.
Preberite še:
Smo v dobi populistov, ki sejejo strah. Uprimo se jim. #kolumna
Zakaj je Golob dobil mandat
Tako tudi ni naključje, da so "razkritja" o neprimernem vplivu predsednika vlade na kadrovanje v policiji prišla na naslovnice le dan po javnem razkritju lovk organiziranega kriminala okrog Darsa. Ravno tako ni naključje, da je nekdanji predsednik vlade začel pozivati svoje privržence k oboroževanju. Ne eno in ne drugo dejansko ni resna grožnja. Oborožen upor upokojencev se še ne bo zgodil in sleherni pritiski predsednika vlade na ministrico, naj zamenja Hojsove može na policiji, so zgolj izpolnjevanje mandata, ki smo ga vladi dali na volitvah.
Oboje je v prvi vrsti način, kako bi medijske valove zapolnili z nečim drugim, s čimerkoli drugim kot z dokazi, da je skrajno desni pol slovenske politike le javni obraz organizirane mafijske hobotnice. Vladi smo dali mandat, da te lovke poreže. Lovke zdaj želijo iz izpolnjevanja mandata narediti škandal.
Komur to ni všeč, kdor bi v življenju rad še kaj več kot životaril ali klečeplazil pred samodržcem, ki se želi vrniti na oblast, se bo poskusu organiziranega kriminala uprl. Upor v tem trenutku pomeni sprejetje, da moramo od svojih izbranih predstavnikov sicer zahtevati poštenje, a se moramo zadovoljiti tudi z manj kot popolnostjo. Ta vlada ne bo izpolnila visokoletečih upov po reformah, toda nobena jih ne bi. Dobili smo odstranitev interesov zasebnega kapitala iz zdravstvenega zavarovanja, kar v moderni zgodovini ni uspelo še nobeni državi. Nov način plačevanja ni idealen, a ga bomo v prihodnosti zlahka izboljševali. Prej to ni bilo mogoče.
Ostale reforme so dobrodošle, toda zahtevati moramo predvsem očiščenje in dezinfekcijo državnega aparata, v prvi vrsti tistega dela, ki je bil najbolj sporen: policije. To je bil namreč dejanski mandat te vlade: presekati kanale kriminala do položajev uradne oblasti. Če tega ne naredimo, nam tudi noben reformni paket ne bo pomagal.
Preberite še:
Sovražnost in fanatična volilna baza - recept za katastrofo #kolumna
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
