"Ma' smo se samo malo hecali," je bila znana fraza iz nekdanje satirične oddaje TV Poper, priljubljene pred dvajsetimi leti. Zdaj verjetno odzvanja v ušesih več tisočih jeznih gostincev, ki so morali oktobra zapreti vrata svojih lokalov. Včeraj so namreč izvedeli, da bi lahko ves ta čas v restavracijah in gostinskih obratih pod določenimi pogoji stregli tudi hrano. Recimo, če bi jih obiskali ljudje iz istega podjetja.
Da, prav ste prebrali: medtem ko so bile zaprte šole, so bila v gostinskih obratih ves čas dovoljena poslovna kosila s sodelavci. Kako je to mogoče? "Moram prevzeti del očitka, da očitno ni bilo dovolj dobro skomunicirano z naše strani," nas je včeraj skušal prepričati Simon Zajc, nekdanji minister za okolje, ki je službo v Janševi vladi našel kot državni sekretar pri Zdravku Počivalšku. Ali kot bi rekli v TV Poper: "Ma' smo se samo malo hecali." Zajcu sta manjkala le še duhovniška oprava Borisa Kobala in flaškon za vino. Ali vodo.
Preberite še:
Počivalšek zamolčal, s kom vse je bil v prleškem gostišču
Štiri mesece se nihče ni zanimal za gostince
V resnici nikomur več ni do smeha. Postavimo se za hip v kožo gostincev, ki so morali oktobra zapreti lokale, za katere še vedno plačujejo najemnino. Eni se ne bodo nikoli več odprli. Drugi so morali za preživetje najeti kredit, ki ga ne morejo odplačevati. Tretji so skušali najti druge rešitve. Čez noč so morali organizirati dostavo ali pristati na pogoje Wolta. Medtem ko gostincem v Avstriji za vsak mesec zaprtja povrnejo 80 odstotkov prometa, v Sloveniji te sreče niso imeli. Z enim očesom so zato ves čas gledali v kuhinjo, z drugim pa v bilanco poslovanja. Že zaradi 51 evrov neplačanih obveznosti do države bi lahko izgubili celotno pomoč. Edini gostje, ki so jim lahko odpirali vrata, so bili zdravstveni ali delovni inšpektorji.
Se še spomnite, da je vlada pred novoletnimi prazniki gostincem prepovedala prodajati kuhano vino? O čem je torej včeraj govoril Počivalškov državni sekretar? Nas je skušal prepričati, da je epidemiološko varneje sedeti za mizo s sodelavci v restavraciji kot kupiti kozarec kuhanega vina na ulici? Ne, v resnici nam zgodba z gostinci pove veliko več. Razkriva nam vse, kar moramo vedeti o delovanju vlade Janeza Janše. Ne gre namreč pozabiti njenega bistvenega elementa: vrata restavracij in gostiln so bile neprodušno zaprta, dokler nekega dne v samotno prleško gostišče ni prišel Zdravko Počivalšek.
Štiri mesece so gostinci brez uspeha trkali na vladna vrata. Nihče ni slišal njihovih stisk. Nihče jih ni vprašal, kje praskajo denar za plače. Nihče jih vprašal, kako preživijo. Nismo jih slišali na vladnih tiskovnih konferencah. Ni jih bilo na sestankih v vladnih in ministrskih kabinetih, na katerih so predstavniki trgovcev lobirali zase – in v zameno peli javne hvalnice vladi.
Preberite še:
Lahko Slovenija preživi še leto in pol Janše?
Reševali so Počivalška, odprli so pandorino skrinjico
Šele z afero "prleški sendvič" jih je na Počivalškovemu ministrstvu zaskrbelo – ne za gostince, ampak za šefa. Šele ko so Počivalška v gostišču pri Ormožu zasačili še z osmimi osebami, ki niso ne njegovi sorodniki ne sodelavci, so njegovi svetovalci začeli telovaditi z odloki in predpisi. Šele takrat smo izvedeli, da so poslovni sestanki "zakoniti" in dovoljeni – četudi to še vedno ni res. A težava je, da so s tem odprli pandorino skrinjico, ne da bi rešili Počivalška. Jasno je, da je minister tudi po novi razlagi kršil odlok, ki ga je pisal sam. Toda zdaj smo videli, da celo ključni Počivalškovi ljudje ne vedo, kaj v njem dejansko piše.
To seveda ni presenečenje. Ne le zato, ker odloke najraje kršijo prav tisti, ki bi jih morali najbolj spoštovati. Od Aleša Hojsa do Simone Kustec. Od Zdravka Počivalška do Milana Kreka. Primer ubogih gostincev namreč ni pomota ali birokratska napaka, ampak posledica načina vladanja. Janševa vlada o naših življenjih ne odloča z zakoni, ampak prav s takšnimi odloki. Sprejema in dopolnjuje jih na dopisnih sejah. Še večina ministrov ne ve, kaj natančno je v njih. Nihče ne ve, kako nastajajo, kdo vse jih piše in kdo pri komu lobira za posamezne člene. O odlokih ni javne razprave. O njih nikoli ne odloča parlament, čeprav radikalno posegajo v naša življenja. Predpisujejo nam policijsko uro in druge omejitve gibanja, prepovedujejo zbiranje, določajo, katere trgovine bodo zaprte ali ne ...
Vsebino teh odlokov predsednik vlade sporoča prek zasebnega profila na Twitterju, najraje v nedeljo zvečer. Oblast jih je šele po intervenciji ustavnega sodišča začela objavljati v uradnem listu. Ti odloki nimajo avtentičnih ali drugih razlag. Na vladni novinarski konferenci jih interpretirata minister ali njegov državni sekretar. Ni več skrivnosti, da odloke vlada v pomembni meri sprejema ali podaljšuje po svoji volji, brez rdeče ali zelene luči zdravstvene stroke. Dokumentov, ki bi dokazovali nasprotno, v arhivih resornih ministrstev praktično ni. Naši odloki so zato kot vladarski ali verski edikti iz obdobja fevdalizma. So simbol erozije naše demokracije.
Preberite še:
30 let pozneje: zakaj Slovenija ni več država
Zakaj v Sloveniji cveti represija
Na takšnem pravnem divjem zahodu, kjer ljudje nimajo nobenega varstva pred samovoljo oblastnih šerifov, zato cveti represija. Na vrhuncu epidemije so morali ljudje plačevati globe, če so na prostem jedli burek ali na samotnem sprehodu niso nosili zaščitne maske. Vse, kar diši po kakršnem koli protestu, prinese tudi položnico. Od mimohoda staršev, ki jih bo Hojs takoj okrivil za širjenje epidemije, do vožnje z avtomobilom v koloni pred državnim zborom. V središču Ljubljane boste prej opazili policijski avtomobil kot tujega turista. Po Metelkovi hodijo policisti posebne enote. Duh te represivno-histerične klime je viden na vseh ravneh, pa naj gre za državne inšpektorje, mestne redarje ali agresivnost Darsovih nadzornikov vinjet.
Toda svet odlokov in glob, palice in kazni očitno ne bo izginil s pojenjanjem epidemije. Ker Janševi vladi ustreza, ga želi spremeniti v trajnega. Njegov kabinet je tako pred dnevi koalicijskim partnerjem poslal zakon o debirokratizaciji, s katerim želi vlada v enem zamahu spremeniti kar 16 drugih zakonov. Z njim uvaja nekatere spremembe, za katere bi pretekle vlade iskale širše strokovno soglasje. Recimo evidenco e-naslovov in mobilnih telefonskih številk državljanov za e-vročanje dokumentov.
Gre za isti model, ki ga vlada uporablja že ves čas epidemije. S proti korona paketi (PKP), temi "super zakoni", posega v serijo drugih predpisov. S tem ne ustvarja le velikanske zmede, ampak v tej megli zakonov vanje lažje vrinja tudi tiste člene, ki koristijo klientelnim interesom njenih prijateljev. Vse pod pretvezo izrednih razmer, poenostavitve postopkov in "učinkovitosti". Ki začuda izgine, ko se je treba spopasti z epidemijo.
Ali pomagati gostincem.
