"Moj je ata zločinac iz rata!
Vi se potrudite pa ga obsudite,
nema niko muda, da vodi ga do suda!"
(srbska nacionalistična pesem)
Dario Kordić v Sloveniji ni znano ime. Gre za nekdanjega poveljnika hrvaških sil v Bosni, ki je bil leta 2001 obsojen na četrt stoletja zapora zaradi vojnih zločinov. Njegov največji zločin je bil pokol v Ahmićih, kjer so hrvaške nacionalistične enote pobile več kot sto bošnjaških civilistov. Leta 2014 je bil pogojno izpuščen in živi v Sarajevu.
Pred nekaj meseci si je Kordić privoščil izjavo, da ne obžaluje ničesar in bi še enkrat klal napačne civiliste. Evropski parlament je njegove besede z odločno večino obsodil, toda izstopajo trije glasovi: Milan Zver (EPP/SDS), Romana Tomc (EPP/SDS) in Franc Bogovič (EPP/SLS) so strnili vrste s kolegi iz Hrvaške demokratske stranke (HDZ) in glasovali proti obsodbi izjav. Seveda so pozneje uradno zanikali, da bi podpirali kolege iz bližnje Hrvaške. Vsi trije so trdili, da so se pri glasovanju zmotili in pritisnili na napačen gumb. Po tem, ko se je nad njimi zgražala praktično celotna Evropa, jim kaj drugega niti ni preostalo.
Recimo, da je bila to res napaka; da je šlo za nesposobnost in ne za freudovski zdrs, ker si v resnici niso želeli obsoditi pokola ljudi muslimanske veroizpovedi. A po nekem čudnem naključju je do tega incidenta prišlo ravno v trenutku, ko je nesporni poglavar desnega političnega pola Janez Janša gostoval pri zloglasnem hrvaškem televizijskem voditelju Velimirju Bujancu.
Preberite še:
Živeli Žiga Turk, Bog in Federacija! #kolumna
Ustaški simpatizer s svastiko na rokah
Za tiste, ki ne veste: Bujanec je razvpit simpatizer ustaškega režima, ustaškega voditelja Anteja Pavelića in tako imenovane Neodvisne države Hrvaške (NDH), satelita nacistične Nemčije. Ustaši so med drugo svetovno vojni pobili na deset tisoče Srbov, Judov, Romov, političnih in drugih nasprotnikov. Bujanec, sicer obskurni lik na hrvaški medijski sceni, se je včasih rad oblačil v ustaško uniformo in poziral s svastiko na roki, na Hrvaškem pa je znan zaradi obsodbe, ker je prostitutko plačeval s kokainom.
V isti oddaji, kjer je eden od gostov pred leti odkrito pozival k likvidaciji bivšega predsednika Hrvaške Stipeta Mesića, je gostoval Janša. Razlagal je, kako nevarna je slovenska levica, kako krivična je avstrijska prepoved hrvaške komemoracije v Pliberku in zakaj bi rad šel v Sloveniji na koncert Marka Perkovića Thompsona, hrvaškega glasbenika, ki svoje koncerte začenja z ustaškim pozdravom.
Za domoljubje gre, bodo rekli, zato nekaj dejstev. Simbol ustaške klavnice med drugo svetovno vojno je bilo koncentracijsko taborišče Jasenovac. V njem so ustaši pobijali tudi slovenske katoliške duhovnike. Šest, ki so delovali v hrvaškem Zagorju, jih je tam pustilo življenje. 17. oktobra leta Gospodovega 1942 so jih brez sodnega postopka in obtožbe peljali na morišče. Na ukaz so morali duhovniki, ki so bili zvezani z žico, iti na čelu sprevoda in blagoslavljati taboriščnike ne glede na njihovo veroizpoved, ali so katoličani, pravoslavni, judje ali muslimani. Dejali so jim: "Na koncu pa bomo mi vas blagoslovili." Ker so duhovniki razumeli, da to pomeni smrt, so sezuli čevlje in slekli plašče, ki so jih dali drugim taboriščnikom.
Za domoljubje gre, bodo rekli. Ideološki vzorniki človeka, s katerim je Janša sproščeno kramljal, so duhovnike ubili tako, da so jih z batom udarili po glavi, nato pa jim prerezali grlo. Nabojev zanje se jim je zdelo škoda. Njihova trupla so vrgli v Savo.
Za domoljubje gre, bodo rekli. Ustaška tvorba NDH je bila de facto ena od okupacijskih sil, saj si je po porazu vojske Kraljevine Jugoslavije priključila manjši del slovenskega ozemlja okrog Brežic. Pavelić je tako sovražil partizane, da je v zameno za pomoč v boju proti njim Italijanom prepustil celotno Dalmacijo.
Preberite še:
Orgija strahu in sovraštva v Budimpešti #kolumna
Toksičnost, ki prežema desni pol
Predstavniki samooklicane slovenske pomladi v parlamentu, ki oblikuje prihodnost celotnega kontinenta, po lastnih besedah svojo službo opravljajo s tako resnostjo, da niti ne vedo, ali so glasovali za obsodbo izjav vojnega zločinca ali proti njej. Kaj je res in zakaj so glasovali proti obsodbi, niti ni važno. Njim se to ne zdi nič takega.
Predstavljajmo si, kakšen pogrom bi doživeli poslanci kakšne druge politične opcije, če bi si dovolili kaj takega. Klici po nesposobnosti in sramoti pred celotno Evropo bi še leta odmevali od Triglava do Jadrana – in to upravičeno, saj so predstavniki Slovenije javno stopili na stran sovražnika Evrope.
A še hujša od tega je toksičnost, ki prežema veliko večino desnega političnega pola. V slepem sovraštvu do levice in komunistov se je njen voditelj pripravljen spečati z hudičem. Skoraj 80 let po tem, ko sta Leon Rupnik in vrh slovenske cerkve slovenske najstnike, oblečene v domobranske uniforme, poslala na bežigrajski stadion prisegat Adolfu Hitlerju, se voditelj slovenske desnice in prvak domoljubja brati s častilci ustaškega režima, ki je med vojno pobijal slovenske duhovnike in si prisvajal dele slovenskega ozemlja, celo po kriterijih nacistične Nemčije pa je med vsemi kolaboracionističnimi režimi veljal za najbolj krvavega.
Za domoljubje gre, bodo rekli.
Preberite še:
Ali Tomašič in Možina verjameta, da Zemlja ni okrogla? #kolumna
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
