"Zahodne civilizacije ne napada bolj razvita kultura, temveč neizvoljene strukture znotraj nje, ki jo želijo uničiti, vendar ne ponujajo nobene alternative." (Janez Janša na CPAC Budimpešta, 5.5.2023)
Te dni smo v madžarski prestolnici videli najpomembnejši dogodek desnega političnega pola, letno konferenco konservativne politične akcije (CPAC). Govorna vrsta je bila sila pestra, od kronanih glav, kot je Viktor Orban, do nekaterih malo manj znanih imen.
Omeniti je potrebno ameriškega kongresnika Barryja Moora, ki je po naskoku množice na Kapitol 6. januarja 2021 glasoval, da bi moral predsednik biti Trump, in madžarskega državnega sekretarja Zoltana Kovacsza, ki ima kot svojo poglavitno kvalifikacijo našteto, da rad popravlja liberalne medije. Vsekakor je šlo v določenem delu govorcev za smetano, ki tlakuje pot v desničarsko prihodnost. Dogodek je otvoril Viktor Orban, ki je zbrane pozval, naj bodo aktivni in naslednje leto prevzamejo Washington in Bruselj, da obvarujejo Zahodni svet pred svobodo in enakostjo.
Eno od imen je bilo skoraj prikrito, nekje globoko na sredini seznama govorcev se je znašel tudi nekdanji predsednik vlade Republike Slovenije, Janez Ivan Janša. Govor je začel s trditvijo, da zahodna civilizacija stoji na božjih zapovedi (ne laži, ne kradi, ne omenjaj boga po nepotrebnem, idr.), vendar je bila večina govora posvečena fantomski nevarnosti, ki naj bi jo predstavljal kulturni marksizem. Kulturni marksizem je neonacistična teorija zarote, o kateri smo že pisali, njen najbolj znani zagovornik je bil norveški terorist in množični morilec Anders Breivik.
Preberite še:
To so ključni Ruparjevi ljudje: večina je iz SDS
Svet, kjer so nekateri vredni manj kot drugi
Govor ni bil posvečen težavam, ki pestijo svet. Ni bil posvečen gospodarskemu okrevanju, boju proti korupciji, reševanju energetske krize, regulaciji umetne inteligence ali kateremu koli drugemu vprašanju, ki dejansko zadeva volivce in prihodnost sveta. Ne, Janšev govor na konferenci je bil posvečen nevarnosti, ki naj bi jo predstavljali fantomski kulturni marksisti in v kakšen boj se je potrebno podati zoper njih. Na koncu je citiral Biblijo, prvi evangelij po Janezu, kako je nujno potrebno besedam povrniti pomen. Kako smo pred nekaj desetletji rekli politiku, ki najbolj opeva svoj boj proti marksizmu?
Kdor je od konference na splošno pričakoval poglobljeno intelektualno debato in reševanje pomembnih vprašanj, je ostal praznih rok. Namenjene so predvsem nasprotovanju: pravicam gejev, osebni svobodi posameznika, demokraciji in ostalim stvarem, na katere smo se nekateri že malo navadili. Stepena smetana mislecev desnega pola politike, s kremo slovenske desnice vred, si prihodnost predstavlja kot preživeto preteklost, kjer so nekateri ljudje vredni manj kot oni.
Če ima desničarska politika modernega časa sploh kakšno smer, je prav njihova večvrednost edina stalnica njene plovbe. Vsi bi naj bili enakopravni, toda oni so enakopravnejši od nas, plebejcev. Najmanj enakopravne so po njihovo skupine, ki jih je lahko identificirati in izpostaviti, da jih njihovi sledilci obmetavajo s psovkami – geji, transspolniki, manjšine ... Bolj kot so izpostavljeni in šibkejši kot so, raje jih imajo za tarčo. Pred leti so v ta namen uporabljali Jude, toda sedaj se ni več moderno spravljati na njih in uporabljajo druge skupine.
Preberite še:
Po letu 1991 ne pljuva Sašo Hribar, ampak Peterle & Co. #kolumna
Praznovanje strahu, prežeto z lakoto po oblasti
CPAC je že leta ne toliko zbor konzervativne misli, temveč orgija sovraštva, kjer se govori predvsem o tem, kako bi delili ljudi na "naše" in "tiste druge" ter jim tako vladali.
Konferenca v Budimpešti ni bila vsakdanje srečanje politikov, ki si delijo pogled na svet in si delijo vizijo prihodnosti. Bila je festival zlobe, prežete z lakoto po oblasti. Bila je praznovanje strahu, govorci so večkrat poudarili, kakšno nevarnost predstavlja sprejemanje drugačnosti, ki da je grožnja svobodi.
Na trenutke ni bilo jasno, ali se govorci v resnici norčujejo iz občinstva, saj se težko boriš za svobodo tako, da jo odvzemaš drugim. Zahodna civilizacija bolj kot na čemerkoli drugem temelji na idejah francoske revolucije, katere moto je bil svoboda, enakost in bratstvo. Drugi temelj je res Jezusov nauk, toda ta ni učil tistega, kar nam prodajajo Janez in ostali. Če samo citiram odlomek iz Apostolskih del 2:42-45:
"Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval."
Oziroma po domače, če gre verjeti Bibliji in ne Janezu, so bili prvi verniki očitno učenci Karla Marxa. Ta nauk dejansko predstavlja enega od temeljev zahodne civilizacije, ki je skozi zgodovinska obdobja miril določene ekscese, s katerimi se srečujejo vse civilizacije. Verze o sveti zasebni lastnini v Bibliji še zdaj zaman iščejo po Budimpešti in po Trstenjakovi.
Madžarski zbor nacionalistov, ki je pozdravljal zmago, predstavlja grožnjo demokraciji in svetu, ki je vstal iz pepela druge svetovne vojne.
Janez je imel prav. Zahodne civilizacije ne napada nobena naprednejša kultura, temveč kult smrti, ki želi uničiti vse in v zameno ne ponuja ničesar. Moti se samo v tem, kdo je kdo.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
