"V Sloveniji se odvija venezuelski scenarij!" (nekdanji minister za razvoj Žiga Turk v intervjuju za neodvisni medij Nora24TV)
V zadnjih letih je sinonim vsega slabega v zvezi s socializmom postala Venezuela. Država od leta 1998 poskuša uvesti neko verzijo socializma in od leta 2012 dalje velja za zgodbo o propadu. Venezuela je sinonim za inflacijo, uničujočo brezposelnost in milijone izseljenih, ki so šli v tujino s trebuhom za arepo (venezuelski koruzni kruh). Vrli psevdo-kapitalisti v Sloveniji so na to planili in nam že leta grozijo s propadom v stilu Venezuele, če ne volimo njih.
Resnica je seveda malo drugačna. Za propad Venezuele je kriva Socialistična stranka pokojnega Huga Chaveza, toda ne na način, ki ga prodajajo Žiga Turk in podobni. Socialistična stranka je lonce z marmelado postavila na vsakem vogalu; kdor je bil z njimi, si je lahko postregel. Kdor je bil proti njim, je lahko od daleč gledal, kako upokojenci dobivajo ta dodatek, študentje onega, darilce v zameno za glas na volitvah, državno službico za zvestobo, zvišanje plače vedno tik pred volitvami, podražitve in težke odločitve po njih.
Lonci z marmelado so načeli javni proračun (tako v Venezueli kot pod Alpami), toda največjo škodo so naredili surovi napadi na "krivosodje" in medije. Sodnike so v Venezueli zamenjali s partijskimi pribočniki, ki so svoj položaj začeli izrabljati za politične koristi svojih zaveznikov.
Preberite še:
Šef vlade, ki nas pošilja v Venezuelo
Ofenziva na sodnike in medije
Tudi v Sloveniji doktorat iz Harvarda in še eden iz Oxforda težko prikrijeta dejstvo, da nekateri naši sodniki sodijo skladno s partijsko linijo in v nasprotju s pravom, etiko ali moralo. Pristranskosti v Venezueli pogosto niso niti skrivali, saj so imeli na sodišču večino in na odločitev vrhovnega sodišča ni pritožbe. V Sloveniji tako očitni zaenkrat še ne morajo biti.
Veliko večja ofenziva je šla nad medije, kjer so politično dobro povezani posamezniki začeli prevzemati to ali ono medijsko hišo. Ta je novice brž predelala tako, da je prikrila napake vladajočih in blatila nasprotnike. Neodvisni mediji niso opozicijske stranke, ne v Venezueli in ne v Sloveniji. Kdor se je nad zlorabami pritožil, se je soočil z že vnaprej napisano sodbo zaveznikov režima.
Venezuele ni pokopal socializem v smislu skrbi za revne ali boja proti izkoriščanju. Pokopala jo je samovolja osebe, ki se je imela za odrešenika in ni dovoljevala nobene kritike lastnega dela. Venezuelo je uničil kult osebnosti, ki je svojim dopuščal vse, ostale stisnil z roko zakona. Razpad države je vprašanje časa in posledica dejstva, da Venezuelci kot ljudstvo niso pravočasno sprevideli, da ne more ena oseba vsega čutiti, vsega misliti. Eden izmed udarcev pod pasom je bilo obračunavanje z neposlušnimi škofi in duhovniki s pomočjo državnih organov, seveda v okviru boja proti terorizmu.
V Venezueli naj bi bili to narkoteroristi. V Sloveniji so za kaj takega zadoščale že anonimke. Žiga Turk ima prav. Sloveniji dejansko grozi venezuelski scenarij. Grozi nam samovolja aktivista, ki je pred desetletji doživel svojih pet minut slave. V tistem trenutku je zaključil, da je poklican in nas bo kot Odrešenik popeljal v lepšo prihodnost, zgrajeno po svoji podobi in sličnosti. Kot nekdaj Huga Chaveza ga obdaja živi zid nesposobnežev, ki ne vedo, o čem govori. Okoli nesposobnežev so zbrani priskledniki, ki dobro vedo, kam ta pot pelje pelje, in jih neskončno zabava misel, da lahko bogatijo na račun ostalih.
Preberite še:
Škof Saje v primežu Janševe Udbe #kolumna
Žiga Turk ima prav. Res nam je grozila Venezuela.
Ko Žiga Turk lahkotno kritizira sedanjo vlado, češ da gledamo venezuelski scenarij, v resnici projicira napake svojega političnega botra na njegovega nasprotnika. Pred dobrim letom dni smo res bili na poti v Venezuelo. Bili smo na poti v državo, kjer kaj štejejo le partijska izkaznica, poznanstva v vodstvu države ter korist, ki jo lahko naredijo stranki in vodji. Kdor je koristen ostalim, je izmeček, komunist, terorist in zločinec, po katerem je potrebno pljuvati, da ne bi kdo pomislil, da je vodstvo kaj manj kot sveto.
V tem trenutku je venezuelski scenarij v hladilniku. Skorajšnji razpad sistema in venezuelizacijo Slovenije smo preprečili s pravočasno mobilizacijo volivcev, ki nam še ni vseeno, v kakšni državi živimo. Zavedati se moramo, da je to lahko samo začasna zavora pred naslednjo zmago profesionalnega tatinskega aparata, ki bi dovolil vse, od česa ima korist, in prepovedal, kar ostane.
Hladilnik se bo čez približno tri leta spet odprl. Odločitev, ali želimo postati evropska Venezuela, ali ne, bo spet naša.
*"Bog in federacija" je državni slogan Venezuele
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
