Božo Dimnik je človek, ki ga vedno srečate po naključju. Sploh, če ste Janez Janša.
Ko smo objavili skupno fotografijo Dimnika, Janše in poslovneža Andreja Marčiča z golf počitnic na otoku Mavricij leta 2003, je Dimnik zatrjeval, da je šlo za naključje, saj da tja hodi že 40 let. Ko so v oddaji 24ur zvečer razkrili, da so Janša z družino, Dimnik in Marčič poleti 2016 skupaj jadrali po hrvaškem morju, nas je Dimnik spet prepričeval, da gre za naključje. Enako je Dimnik govoril, ko se je vmes izkazalo, da je bil z Janšo za novoletne praznike leta 2006 skupaj tudi na Novi Zelandiji. Ali ko na eni od fotografij z otroško plastično puško pozira v Janševi dnevni sobi. Tudi tja je po lastnih besedah zašel po naključju.
Medtem ko nam Dimnik v zadnjih dneh skuša dopovedati, da je 20 let skupnih počitnic in intenzivnega prijateljevanja z Janšo eno samo naključje, je jasno, da smo dobili potencialno korupcijsko afero velikanskih razsežnosti. Zdaj vemo, da se Dimnik in Marčič, dva od največjih dobaviteljev domačega zdravstva, redno družita s prvakom največje slovenske politične stranke, ki je vmes trikrat vodil vlado. Z Janšo sta igrala golf in jadrala, medtem ko so javne zdravstvene ustanove podjetju v lasti Dimnikove hčere Diane Dimnik in Marčičevi IT skupini Marand skupaj oddale za 300 milijonov evrov naročil.
Spet naključje? Da, če verjamete Dimniku, ko pravi, da se z Janšo na Mavriciju, Novi Zelandiji, na jahti ob obalah Pelješca ali v Šentilju pri Velenju nikoli ni pogovarjal o poslih. A ob sumih korupcijskih tveganj, povezanih s slovenskim zdravstvom, ima zgodba o prijateljevanju Janše in Dimnika še en pomemben vidik. Lahko bi nam končno razkrila nekatere nikoli pojasnjene in najbolj mračne skrivnosti iz odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Predvsem iz časa, ko je bil pri nas na oblasti Janša.
Preberite še:
Janša na jahto zdravstvenega dobavitelja peljal tudi družino #foto
Kaj vse Božo Dimnik ve o zakulisnih dogovorih s Hrvati?
Božo Dimnik namreč ni "le" pomembni zdravstveni dobavitelj, ampak tudi častni konzul Hrvaške v Sloveniji. Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je spletel odlične zveze na Hrvaškem. Po zaslugi stikov s hrvaško emigracijo se je začel družiti s pokojnim predsednikom Franjom Tuđmanom. Jeseni 1991 je Dimnik intenzivno lobiral za mednarodno priznanje Hrvaške (in Slovenije). Sam še danes rad pripoveduje o tem, kako je poznejšega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića v strogi tajnosti pripeljal do tedanjega nemškega zunanjega ministra Hans-Dietricha Genscherja.
To so bili časi, ko je bila tretjina Hrvaške pod škornjem okupatorja, nova država pa pod mednarodnim embargom za uvoz orožja. Zato so ji na pomoč – po primerno zasoljenih cenah – priskočili "prijatelji" iz Slovenije. V obdobju javnih in skritih dogovorov osamosvojitvenih garnitur iz Zagreba in Ljubljane je bil Dimnik ves čas zraven. Skoraj zagotovo ve, kdo je v tistih časih komu kaj obljubil, plačal ali ostal dolžan, kdo je pobral "odstotke", kdo je skušal trgovati s Savudrijo in prek katerih kanalov je orožje iz Slovenije prihajalo do oboroženih sil Hrvatov iz BiH. Dimnik je imel sedež v prvi vrsti, dostop tako do Janše kot do Tuđmana.
Objavljene fotografije razkrivajo, da sta si Janša in Dimnik še danes zelo blizu. Kakšno zvezo ima to s hrvaško-slovenskimi odnosi? V domačih diplomatskih in obveščevalnih krogih že vrsto let niti ni pretirana skrivnost, da Dimnik velja za igralca moštva iz Zagreba. Od kod takšna ocena, javno seveda ni znano. Toda pozornemu opazovalcu ne bi smela uiti zanimiva podrobnost. Medtem ko Dimnik vedno poudarja, da sta Slovenija in Hrvaška prijateljski državi, ki bi morali že zdavnaj rešiti medsebojne spore, javno nikoli ni kritiziral uradnega Zagreba ali njegove politike. Slovensko pač.
Preberite še:
Janševe golf počitnice na eksotičnem otoku z dobavitelji zdravstva
Od Mokric do arbitraže, od Sanaderja do Milanovića
V retoriki Boža Dimnika se velja zato vprašati naslednje: ali je res zgolj naključje, da je Janša v svoji prvi vladi odstopil od za Slovenijo ugodnega sporazuma Drnovšek-Račan, s katerim je naša država dobila 80 odstotkov Piranskega zaliva in koridor do mednarodnega morja? Takrat je bil na čelu hrvaške vlade Ivo Sanader, predsednik vladajoče HDZ, ki je sporazumu Drnovšek-Račan ostro nasprotovala. Svoj cilj je dosegla poleti leta 2007, ko sta ga Sanader in Janša dokončno zrušila z dogovorom na Bledu, da bosta spor o meji reševali na meddržavnem sodišču v Haagu.
Isti Sanader je leta 2009 pod pritiskom mednarodne skupnosti odstopil s položaja. Ko je zaradi kazenskega pregona decembra 2010 za nekaj časa pobegnil v Avstrijo, ga je na poti tja - ne boste verjeli - srečal Božo Dimnik. "Naključno sem ga srečal blizu ljubljanskega letališča," je takrat pojasnjeval Dimnik.
Gremo naprej. Je res naključje, da je Janša v zadnjih dneh mandata svoje druge vlade s tedanjim predsednikom hrvaške vlade Zoranom Milanovićem na Mokricah podpisal memorandum, ki se je izkazal za katastrofalno polomijo slovenske strani? Šlo je za dokument, s katerim naj bi državi dokončno rešili vprašanje prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB). Dogovor je Hrvaški dokončno odprl vstop v EU. Ker je predvidel, da bosta državi to vprašanje rešili v okviru pogajanj v nasledstvu, bi morala Hrvaška zaustaviti vse sodne postopke proti LB in NLB.
Preberite še:
Fotografija globoke države #komentar
Imeti prijatelja, ki posodi 250 tisoč evrov
Toda sporazum je hitro postal mrtva črka na papirju, saj ga Hrvaška nikoli ni priznala za meddržavni sporazum. Tožbe so tako ostale, hrvaška stran pa jih na tamkajšnjih sodiščih serijsko dobiva. Skupna vrednost vseh trenutno znaša 170 milijonov evrov, tega denarja pa zaradi dogovora ob prodaji NLB ne bo treba plačati banki, ampak bo to moral storiti državni sklad za nasledstvo.
Je naključje tudi dejstvo, da je Janša v zaključni fazi pogovorov pred podpisom dogovora na Mokricah zamenjal pogajalsko ekipo in na njeno čelo imenoval Toneta Kajzerja, zvest kader SDS, ki je od lani veleposlanik Slovenije v ZDA? Ali enako velja tudi za nasprotovanje SDS uveljavitvi arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško? Na tej točki je namreč stališče Janševe stranke bolj ali manj enako temu, kar govori Dimnik - da se morata prijateljski sosedi o meji dogovoriti sami. In natanko to zagovarja tudi uradna hrvaška zunanja politika. V Zagrebu so zaradi strahu pred uspehom modela, s katerim bi lahko mejne probleme s Hrvaško reševale tudi druge njene sosede, storili vse za miniranje arbitraže, zaveznika pa našli v SDS.
Še enkrat: ob vseh teh dogovorih, zakulisnih pogajanjih in preigravanjih je bil nekje ob Janši tudi Dimnik – na Novi Zelandiji, na Jadranu ali pri njemu doma. In ves ta čas je imel Dimnik dostop do samega vrha hrvaške politike. Ko so se leta 2012 tamkajšnji mediji spraševali, od kje Mesiću 250.000 evrov za nakup dveh luksuznih stanovanj, ga je iz godlje spravil Dimnik. Javno je priznal, da mu je ta denar posodil sam.
Ne le, da ima Janša ob sebi vrsto let tesnega prijatelja, ki je bil vedno "na liniji" z uradnim Zagrebom. Druži se s človekom, ki mu ni težko prijatelju posoditi 250 tisočakov. Sama naključja. Ali pač ne?
