Prevzela in izčrpala Svilanit, nato ga prodala za 300 tisoč evrov in vikend na Hrvaškem

Menedžerski prevzem Svilanita, legendarnega proizvajalca tekstila iz Kamnika, bo očitno ostal brez pravega sodnega epiloga.

Včeraj smo razkrili, da je kazenski postopek proti nekdanji generalni direktorici Svilanita Mojci Šubic zaradi spornega lastninjenja družbe tik pred propadom. 

Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč zaradi procesnih napak izločilo ključne dokaze, zbrane v hišnih preiskavah leta 2011. To pomeni, da bi lahko obtožnica že kmalu padla, kazenski pregon proti nekdanjim vodilnim v Svilanitu pa se bo ustavil. 

Ti bodo torej glavni zmagovalci prevzema družbe, do katere so prišli praktično zastonj. Bančna posojila in druge obveznosti so prenesli na Svilanit. Sledilo je krčenje stroškov in množično odpuščanje, na koncu pa še preselitev proizvodnje v Turčijo. Po osmih letih sta Mojca Šubic in nekdanji prvi finančnik Sašo Pušnik Svilanit prodala za več kot pol milijona evrov.

Kako se je privatizirala družba? Koliko sta pri tem zaslužila glavna akterja? In kako sta pred organi pregona zavarovala svoje premoženje?

Preberite še:
Še en sodni fiasko: po 14 letih izločili ključne dokaze o spornem menedžerskem prevzemu

Delavcem obljubila, da zaradi lastninjenja ne bodo trpele plače

Mojca Šubic je januarja 2008 skupaj s Sašom Pušnikom ustanovila podjetje Sviteks. To je s prejšnjim lastnikom Svilanita, družbo BPT iz Tržiča, podpisalo okrog dva milijona evrov vredno pogodbo o nakupu večine delnic. 

Za nakup sta porabila le 7.500 evrov lastnega denarja. Toliko je namreč znašal njun ustanovitveni vložek v podjetje. Šubic in Pušnik sta najela še 250 tisoč evrov bančnega posojila. 

Toda že kmalu je postalo jasno, da finančnega bremena prevzema ne bosta nosila menedžerja, temveč prevzeta družba. Junija 2008 sta predstavnike delavcev prosila, naj jima dovolijo pripojitev Sviteksa k Svilanitu. To je pomenilo, da bo tako bančno posojilo kot neporavnano kupnino do družbe BPT Tržič poplačal Svilanit.

Edini pogoj, ki so ga imeli predstavniki delavcev, je bil, da posojila za izvedbo menedžerskega prevzema "ne smejo vplivati na višino dohodkov". V Svilanitu je sicer še leta 2007 delalo skoraj 300 zaposlenih. Nato je izbruhnila gospodarska in finančna kriza, ki je še posebej močno udarila po podjetjih v tekstilni dejavnosti. Svilanit je tako v letu 2008 prvič ustvaril visoko izgubo.

Preberite še:
Nov udarec tožilstvu: izločili dokaze o sporni privatizaciji Svilanita

Obljubljala službe in ohranitev proizvodnje, nato jo je preselila v Turčijo

Že marca 2009 sta oba menedžerja družbo poslala v postopek likvidacije, ki se je končal dobro leto dni pozneje. Po novem je Svilanit ustvaril polovico manj prihodkov, zaposloval pa le še 82 ljudi, torej skoraj tri četrtine manj kot pred prevzemom. 

Mojca Šubic se je branila, da je bila privatizacija pot za "ohranitev Svilanita in čim več služb, poslov, kupcev". Ena od obljub zaposlenim je bila tudi nadaljevanje proizvodnje v Kamniku.

Toda obljubo sta vodilna menedžerja Svilanita nedolgo zatem požrla. Leta 2015 je Svilanit proizvodnjo dokončno preselil v Turčijo. Delo je izgubilo več deset zaposlenih, v Kamniku pa so ob minimalni proizvodnji ostali le še oddelki razvoja, oblikovanja in trženja ter Svilanitova trgovina.

Svilanit je takrat prvič po dolgih letih res ustvaril dobiček iz poslovanja. A to sta izkoristila tudi menedžerja, ki sta se umaknila iz lastništva družbe in jo prodala Andreju Podgoršku, lastniku podjetja AD Vita iz Slovenskih Konjic, največjega proizvajalca ležišč pri nas.

Preberite še:
To so skriti zmagovalci državnih poslov z zaščitno opremo

Hišo, stanovanje in vikend na Hrvaškem zavarovala pred zasegom

Po naših informacijah je Mojca Šubic za večinski delež v Svilanitu iztržila nekaj več kot pol milijona evrov. Od tega je prejela 300.000 evrov denarnih sredstev, preostalo pa ji je Podgoršek izplačal v "naravi". Nanjo je prenesel vikend na Hrvaškem, v ribiškem mestecu Fažana v Istri, nedaleč od Pule.

Mojca Šubic se je kot lastnica nepremičnine na Hrvaškem vpisala konec leta 2016. Ko je specializirano državno tožilstvo marca 2019 proti njej vložilo obtožnico, pa jo je zavarovala pred morebitnim zasegom.  

Že pred tem je nekdanja lastnica Svilanita poskrbela tudi za druge svoje nepremičnine.

- oktobra 2012, le nekaj dni po objavi informacije o tem, da jo je policija kazensko ovadila, je na enega od sorodnikov prepisala trisobno stanovanje v Kranju. Na nepremičnini, katere vrednost je po podatkih Gursa ocenjena na slabih 190 tisoč evrov, je hkrati vpisala prepoved prodaje.

- avgusta 2013, manj kot leto dni zatem, je na družinski hiši v Zgornjih Bitnjah pri Kranju vpisala 200 tisoč evrov vreden zemljiški dolg. Tega je sicer država ukinila zaradi domnevnih zlorab, saj so ga najraje uporabljali toženi in ovadeni menedžerji, ki so ga množično vpisovali na premoženje in s tem branili pred upniki.

Medtem se je Pušnik, ki je bil pozneje direktor družb poslovneža Bahtijarja Bajrovića, nekdanjega lastnika Sportine, leta 2017 preselil v novozgrajeno stanovanjsko nepremičnino v Slovenskih Konjicah, ki pa ni v njegovi lasti.