Istvan Tiborcz je madžarski poslovnež, ki šteje komaj 34 let, a je že danes vreden več deset milijonov evrov. Do bogastva je prišel z nepremičninskimi projekti, gradbenimi posli in bančništvom. Najraje ima hotele. V življenju ima srečo, saj serijsko zmaguje na razpisih za javna naročila in evropski denar. Zagotovo tudi zato, ker je njegova soproga Rahel Orban, najstarejša hči predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana.
Na dvoru novodobnega madžarskega kralja je njegov zet eden najvplivnejših igralcev. Do Istvana Tiborcza vodijo tudi vse povezave pri načrtovanem 400 milijonov evrov vrednem madžarskem prevzemu Save, največje domače turistične skupine, ki ima v lasti hotele na Obali, Bledu, Ptuju, v Radencih in Moravskih Toplicah.
"Operacija Sava", ki smo ji priča v teh dneh, je eden ključnih projektov vladajoče stranke pred aprilskimi volitvami. Šlo bi za največjo privatizacijo v mandatu tretje vlade Janeza Janše, dogovorjeno v trikotniku Orban, Janša in ameriški finančni sklad York, ki zdaj prodaja Madžarom 43 odstotkov delnic Save. Že prižgana zelena luč za poznejši prevzem večinskega deleža Save je končna nagrada za Orbanov klan. Slovenski hoteli so tako postali plen v tranzicijski zgodbi, ki se vleče že skoraj desetletje.
In ni prvič, da smrdi po korupciji.
Preberite še:
Razkrivamo tajni načrt Janše in Orbana za Savo
"Čutiti je smrad po korupciji na vsakem koraku"
22. marca 2013, dva dni po prisegi vlade Alenke Bratušek, je Andrej Šircelj, takrat poslanec SDS, danes pa minister za finance, obiskal Stockholm. V enem od hotelov se je srečal s Torbjörnom Manssonom, ki je kmalu zatem postal šef slovenske slabe banke. Že pred tem je v Slovenijo prišla ekipa Švedov in Fincev, kadrov institucij nesojene trojke za Slovenijo, ki jih je izbrala druga Janševa vlada.
Ti so hitro ugotovili, koliko je ura. Naenkrat so v državi pred bankrotom v roke dobili množico sistemsko podcenjenih terjatev. Spomladi 2015, ko je vlado vodil Miro Cerar, so jih začeli serijsko razprodajati. Mednarodni vlagatelji so z njihovo preprodajo ustvarjali milijonske dobičke – na račun slovenskih davkoplačevalcev, ki so pred tem morali za reševanje bank nameniti tri milijarde evrov. Od samega začetka so Skandinavce najbolj zanimali Savini in Istrabenzovi hoteli, dediščina neuspelih tajkunizacij obeh poslovnih sistemov pred letom 2009. Slaba banka jih je čez noč in mimo zakona zasegla, nato pa zanje začela iskati kupce.
Vnela se je silovita pravna in politična bitka, ki jo je slaba banka izgubila. Zadržani švedski finančniki, gospodje z naramnicami in uglajenimi manirami, so se v spopadu za privatizacijo Savinih hotelov spremenili v vročekrvne demagoge. "V primeru Sava je čutiti smrad po korupciji na vsakem koraku," je po načelu "primite tatu" v pismu Cerarju sporočil tedanji predsednik upravnega odbora Lars Nyberg. Cerarjeva vlada ga je skupaj z Manssonom zamenjala, ko je njun največji zaščitnik Dušan Mramor jeseni 2015 odpotoval na zasedanje Svetovne banke v Južno Ameriko.
Preberite še:
Operacija Sava: Orbanovi želijo skriti, da kupujejo slovenske hotele
Janša nikoli ni mogel do Save. Zato jo prodaja.
Okrog Save spet smrdi po korupciji. Ni skrivnost, da si želi Janša že od prvega prihoda na oblast obvladovati Savo, a je nikoli ni. Le zaradi tega cilja je pred 15 leti igral golf z Janezom Bohoričem, njenim tedanjim direktorjem in članom Foruma 21. Od prihoda Zdravka Počivalška na gospodarsko ministrstvo je bila Savi namenjena vloga nekakšnega jedra bodočega turističnega holdinga, v katerega bi država združila domače turistične družbe in nato zanj poiskala upravljavca ali kupca. Sava je v Janševi interpretaciji sveta ostala del levih omrežij. SDS je neuspešno naskakovala Savo, dokler slovenske turistične zmogljivosti niso zamikale Madžarov.
Novodobni Orbanovi eliti, tej združbi njegovih prijateljev iz otroških dni, ki so danes oligarhi, se mudi. Vedo, da imajo pred sabo zgodovinsko priložnost. Po ugodni ceni imajo na pladnju slovenske turistične bisere, na oblasti v Sloveniji pa vlado oziroma stranko, ki ji sami financirajo propagandni aparat.
Načrt celotne operacije je že pripravljen, njeni slovenski pomagači tudi, prav tako katastrofična propagandna retorika o slabem finančnem stanju Save, ki je srhljivo enaka tisti iz obdobja Agrokorjevega naskoka na Mercator. Madžari bodo nakup Save financirali s poznejšo prodajo hotelov na Obali in Bledu. Slovenska država bi jim tako dejansko prepustila "prevzemno premijo". K Savi lahko prištejemo še hotele v Portorožu, laško Thermano in prestižna zemljišča v Izoli, na katerih bodo ladjedelnico in nekdanjo tovarno za predelavo ribe čez nekaj let zamenjali elitni turistični kompleksi. Vse to želijo kupiti skladi z Madžarske.
Slovenska država bi lahko prodajo Madžarom zaustavila tako, da bi od Američanov sama odkupila slabo polovico Save. A za to idejo celo Počivalšek ne navija več. Pravila v tej vladi so jasna. Ko gre za Orbanove interese v Sloveniji, odloča šef. In nihče drug.
Preberite še:
Pojdite k Orbanu. Nas pa ne vlecite zraven. #kolumna
Slovenija kot monopoli, ki ga igrajo Orbanovi
Zagovorniki "prostega trga" pravijo, da ni pomembno, kdo je lastnik največjih hotelov, saj jih – drugače kot kakšno tovarno – ni mogoče preseliti iz Slovenije. Toda v resnici sploh ne gre za hotele, ampak za vprašanje razvojnega modela naše države, v katerem ima pomembno vlogo tudi turizem. Slovenija nikoli ne bo meka za množični turizem ali "disneyland" za goste iz Azije. Toda kot zelena oaza bi lahko gostom ponujala vrhunsko storitev, čisto naravo, vodo in zrak, zdravilišča, rekreacijo in odlično kulinariko. V globalnem svetu, polnem hrupa in histerije, bi lahko tržila tisto, kar ljudje najtežje najdejo - mir in počitek.
To je mogoče le z lastnikom, ki bo vlagal v hotele in upošteval njihovo povezanost z lokalnim okoljem. Interes nepremičninskih in finančnih skladov, ki prihajajo z Madžarske, je špekulantski. "Vlagatelji" iz Budimpešte prihajajo sem le zato, da bodo hotele čez nekaj časa preprodali – tiste na vzhodu Slovenije verjetno podjetjem v lasti madžarske države, ostale pa drugim kupcem. Ne zanima jih razvoj panoge. Če ne verjamete, vprašajte v Termah Lendava, kjer so madžarski lastniki v treh letih od nakupa odpustili vse zaposlene.
Da so zdaj med kupci Save ljudje, povezani z družino šefa sosednje države, je lep simbol časa, ki ga živimo. Če je Slovenija ob osamosvojitvi želela postati druga Švica, danes postaja druga Madžarska. V dobesednem pomenu. Kapital, ki prihaja iz naše vzhodne sosede, osvaja bančništvo, energetiko, turizem, storitveni sektor in medije. Ob intenzivnem političnem in obveščevalnem bratenju med Ljubljano in Budimpešto se Slovenija spreminja v ploščo za monopoli, za katero sedijo kronski zet in njegovi prijatelji.
In se igrajo s hoteli.
Preberite še:
Operacija Sava: dokument, ki Počivalška & Co. postavlja na laž
