Saharski pesek in vročinski valovi. Mi pa se delamo, da podnebnih sprememb ni.

Medtem ko turisti na Mediteranu že junija umirajo zaradi vročine, so bile zadnje evropske volitve zmaga za politike, ki v podnebnih spremembah ne vidijo težav. Kako je to mogoče?

Avtor: Primož Cirman
sobota, 22. 6. 2024, 05:55


vrocina2
V Evropi smo zašli v protislovje. Na eni strani so, kot že omenjeno, podnebne spremembe prišle k nam, na drugi strani se vedno bolj pretvarjamo, da jih v resnici ni.
Shutterstock

Včeraj smo bili v Dalmaciji priča prizorom, ki bi nekoč sodili v kakšen distopični film. Med vročinskim valom, ko so sonce prikrivali oblaki puščavskega peska iz Sahare, je na celotnem območju med Dubrovnikom in Zadrom zmanjkalo elektrike. Naenkrat je nastal kaos. Ljudje so ostali v dvigalih, prenehali so delovati semaforji na križiščih, hladilniki v trgovinah in klimatske naprave v domovih. Temperature v zaprtih prostorih so presegle 35 stopinj Celzija.

Vzrok za mrk je bil izpad omrežja v Črni gori, ki je krožno vezan na elektroenergetski sistem na Hrvaškem. Četudi je ta v nekaj urah spet začel delovati, so strokovnjaki začeli opozarjati na večje probleme, ki bi lahko šele sledili. Hrvaško prenosno in distribucijsko omrežje namreč z vedno večjo težavo dohajata intenzivno "apartmanizacijo" turizma, ki se zadnje desetletje dogaja na Hrvaškem. Moč klimatskih naprav, ki jih na polno "kurijo" turisti, nevajenih zelo visokih temperatur, pogosto presega zmogljivost priključkov, ki niso bili projektirani za tako veliko porabo elektrike. V špici turistične sezone bi lahko zato prihajalo do redukcij, opozarja hrvaška stroka.

Medtem je v Grčiji vročinski val, med katerim so temperature presegale 40 stopinj, zahteval še peto žrtev med turisti. Že prej so grške oblasti med poldnevom in peto uro popoldne zaprle Akropolo in druge antične znamenitosti, saj so turisti zaradi vročine omedlevali v vrstah. V nevarnosti je lanski rekord, ko je Grčija zabeležila najdaljši vročinski val v svoji zgodovini. Trajal je kar 16 dni.

Isti vročinski val iz severne Afrike je v teh dneh zajel tudi Ciper in Turčijo, od koder poročajo o številnih požarih. V Italiji naj bi v prihodnjih dneh temperature dosegle 44 stopinj. Konec aprila in maja so visoke temperature zaprle šole in urade v državah jugovzhodne Azije. V istem času so Dubaj, metropolo na robu arabske puščave, zalila silovita neurja. V poplavah je umrlo več kot 20 ljudi.

Preberite še:
Sanacija poplav je zlata jama za izbrance: dobili že 130 mio evrov
NPU preiskuje nekdanjega ministra Janševe vlade

Nenavadno visoke temperature so zajele Grčijo, ozračje pa je zaradi puščavskega prahu zelo slabo.
Nenavadno visoke temperature so zajele Grčijo, ozračje pa je zaradi puščavskega prahu zelo slabo.
Profimedia

Danes je novica, da je januarja padel sneg

Težko se je sprijazniti s tem, da je sveta, kot smo ga poznali, očitno res konec. Temperaturni in drugi mejniki padajo z večjo hitrostjo kot rekordi lige NBA, ki jih ruši Luka Dončić.

Naštejmo jih nekaj. Letošnji maj je bil najtoplejši, odkar človeštvo meri temperature. To je bil že dvanajsti zaporedni mesec, v katerem je padel rekord. Maja letos je bila povprečna svetovna temperatura za 1,52 stopinje Celzija višja od povprečne temperature med letoma 1850 in 1900. Prav tako je za 0,65 stopinje potolkla povprečje iz obdobja med 1991 in 2020.

S precejšnjo verjetnostjo je že mogoče napovedati, da bo leto 2024 najtoplejše v 175. letih, v vsakem primeru pa med prvimi petimi na tem seznamu. Na severni polobli, kjer sta tudi Evropa in Slovenija, v aprilu še nikoli do zdaj ni bilo tako malo površin prekritih s snegom, kot jih je bilo letos. Segrevajo se tudi morja. Oceanske vode Evrope so bile lani na površju v povprečju najtoplejše v zgodovini.

Prizor za prizorom se kažejo obrisi prihodnosti: vročinski valovi, poplave, orkani v celinski Evropi in druge naravne katastrofe, ki bodo zahtevale človeška življenja, za več milijard evrov obremenile blagajne prizadetih držav ali pa povzročile množične selitve ljudi. Desetletje, ki ga živimo, nista zaznamovala le epidemija in vojna v Ukrajini, ampak tudi spoznanje, da so podnebne spremembe prišle v Evropo. Danes v Sloveniji ni novica, da imamo sredi maja 30 stopinj Celzija, ampak da je januarja v nižinah padel sneg (ki je seveda presenetil cestarje).

S precejšnjo verjetnostjo je že mogoče napovedati, da bo leto 2024 najtoplejše v 175. letih, v vsakem primeru pa bo že med prvimi petimi na tem seznamu.
S precejšnjo verjetnostjo je že mogoče napovedati, da bo leto 2024 najtoplejše v 175. letih, v vsakem primeru pa bo že med prvimi petimi na tem seznamu.
Bobo

Fraza "zeleni prehod" je postala kletvica

A obenem smo v Evropi zašli v protislovje. Na eni strani so, kot že omenjeno, podnebne spremembe prišle k nam, na drugi strani se vedno bolj pretvarjamo, da jih v resnici ni.

Skrajna in populistična desnica, ki se je na zadnjih volitvah močno okrepila v evropski politiki, vsaj toliko kot migrante sovraži zeleni prehod. Primer: francoski Nacionalni zbor, ki ga vodi Marine Le Pen, želi ustaviti gradnjo vetrnih elektrarn, odpraviti energetsko regulacijo pri obnovah stavb in dovoliti nemoteno vožnjo "umazanih" avtomobilov v največjih mestih.

Medtem so bile iste volitve velik udarec za zelene stranke in gibanja, ki so bila še pet nazaj veliki hit evropske politike. Kdor danes govori o zelenem prehodu, je "globalist", suženj bruseljske birokracije, nasprotnik kmetov in sovražnik "našega" načina življenja.

Kako smo prišli do točke, ko nam voda vdira v hišo, mi pa raje zavestno gledamo stran? Razlogov za to je več. Eden je v sami človeški naravi in psihologiji. Ob velikih katastrofah ljudje radi izgubimo zmožnost racionalnega delovanja in razmišljanja.

Prizor za prizorom se kažejo obrisi prihodnosti: vročinski valovi, poplave, orkani v celinski Evropi in druge naravne katastrofe, ki bodo zahtevale človeška življenja, za več milijard evrov obremenile blagajne prizadetih držav in povzročile množične selitve ljudi.
Prizor za prizorom se kažejo obrisi prihodnosti: vročinski valovi, poplave, orkani v celinski Evropi in druge naravne katastrofe, ki bodo zahtevale človeška življenja, za več milijard evrov obremenile blagajne prizadetih držav in povzročile množične selitve ljudi.
Mitja Marussig

Drugi je dejstvo, da je bila evropska zelena revolucija operativno in komunikacijsko slabo pripravljen proces. Pri ljudeh je vzbudil negotovost, celo paniko. Preveč se je osredotočil na cilje, premalo pa na pot do tja. S prepovedjo prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje do leta 2035 je čez noč postavil pod vprašaj ekonomske modele celotnih držav. Tako velik premik ni stvar, ki se jo reši le tako, da se arbitrarno določi letnica.

Voda na mlin fosilnemu lobiju

Tudi drugih napak je bilo preveč. Elektrifikacija družbe je v veliki meri dojeta kot privilegij bogatejših delov družbe, ki jim ostali subvencioniramo nakupe električne avtomobilov in gradnjo polnilnic. Okrog shem z emisijskimi kuponi, zaradi katerih vsi plačujemo dražjo elektriko, so obogatele skupine trgovcev in lastnikov borz.

Vse te napake so bile voda na mlin fosilnim in drugim lobijem, ki pogosto stojijo za političnimi nasprotniki zelenega prihoda. Iz koncepta, ki ni le dober, ampak nujen, sta skrajna in populistična desnica ustvarili konstrukt o "klimatskem fundamentalizmu" kot nekakšni zaroti, s katero si želijo evropske elite podrediti revne in šibke. Pri tem se predstavlja kot njihova zaščitnica. To seveda ne bi moglo biti dlje od resnice.

Tudi zato lahko danes v evropskem in nacionalnih parlamentih sedijo ljudje, ki nam povsem trezno razlagajo, da je globalno segrevanje mit in da Evropa sama tukaj ne more storiti ničesar. Mimogrede: Evropa je celina, ki se trenutno najhitreje segreva. Vsi ti manipulanti skupaj s svojimi financerji od vseh nas želijo, da damo glavo v pesek. Ne nujno saharski.

A narava ima svoje zakonitosti. Reševanje zelenega prehoda, kakršnega koli že, bo naslednja bitka za Evropo. Odštevanje se je že začelo.