Na volitvah je zmagala Svoboda, nov parlament je formiran in vlada v odhajanju nima več pooblastil. Vsi tisti, ki menimo, da bi Slovenija morala ostati demokratična republika, si lahko za trenutek oddahnimo. Zdrs v avtoritarno državo tipa Rusija ali Severna Koreja je vsaj začasno ustavljen in vsaj upamo lahko, da bomo škodo lahko popravili.
Moje prvo opažanje je, da je vlada drugačna od teh, ki so prišle prej. Gibanje Svoboda lahko označimo za "instant" stranko, ki je nastala tik pred volitvami, enako kot pred njo Pozitivna Slovenija, Stranka Mira Cerarja (kasneje Stranka Modernega Centra, še kasneje Konkretno) in Lista Marjana Šarca. Nobena izmed teh predhodnih instant strank ni več v parlamentu. Toda najverjetnejši novi mandatar je potegnil potezo, ki je njegovi predhodniki niso: v vlado je povabil vse stranke, ki si prizadevajo za ohranitev demokracije v Sloveniji. Za vlado ni potreboval Levice in SD, ena od njiju bi zadoščala, toda v novi vladi bosta imeli ministre obe. Še več, dve stranki KUL, ki nista prišli v parlament (LMŠ in SAB), je povabil, da se mu pridružita in združita v njegovo.
V veliki meri gre za priznanje, da instant stranki manjka kvalitetnih kadrov, ki jih je s pomočjo vseh štirih strank KUL s tem pridobil. Toda priznanje šibkosti ni nekaj slabega, v kar nas poskušajo nekateri prepričati. Kdor ne prizna svojih napak, jih tudi odpravil ne bo. Robert Golob svojih šibkosti ne skriva, ampak jih kar odkrito priznava in potem poskusi odpraviti.
Preberite še:
Milan Krek se ima za žrtev. Resno? #kolumna
Gibanje Svoboda cilja na volitve 2026
Šibki, neizkušeni in mestoma neprimerni kadri so bili šibka točka dveh Golobovih predhodnikov, Cerarja in Šarca. Golob je vsekakor poskrbel, da v njegovi vladi ne bo velikih težav z neizkušenostjo, saj bo imela na ministrskih položajih kar dva nekdanja premierja, Bratuškovo in Šarca. Vlada treh premierjev je redkost v svetovnem merilu.
Ali je to dobro ali ne in ali šibkosti odpravlja na primeren način, bo pokazal čas. Vsekakor je še vsaj nekaj let prezgodaj, da bi lahko sodili, ali bo Golob dober predsednik vlade ali ne. Toda za razliko od pristopa, ki smo ga videli v zadnjih dveh letih, je vsekakor strateški. Golob ne cilja samo na naslednjih nekaj tednov, v najboljšem primeru mesecev. Z vključitvijo tako Levice kot tudi SD v vlado in priključitvijo SAB in LMŠ v Gibanje Svoboda je jasno pokazal, da njegov cilj ni pomagati čimveč prijateljem do dobro plačanih državnih služb, ampak zmagati na parlamentarnih volitvah leta 2026.
Kaj se bo iz tega izcimilo, bomo še videli. Toda ena stvar je že gotova, Robert Golob je bil izvoljen, ker je nasprotoval Janezu Janši in obljubil drugačno državo. V nekaj tednih po volitvah, pravzaprav še pred formiranjem novega parlamenta, je pokazal, da s tem misli resno in tudi bo drugačen še v čem drugem kot v frizuri.
Že štirinajst let se nam volitve vrtijo okoli vprašanja: Bomo dovolili, da zavlada Janša, ali bomo volili proti njemu? Drugačnost Goloba me navdaja z upanjem, da bomo lahko masovno naslednjič volili ZA nekega normalnega premierja, ne samo PROTI abnormalnemu.
Morda je to rešitev. Morda.
Preberite še:
Samodržec je odšel. A ve, da se lahko vrne. #kolumna
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
