Državni udari in demokratični prevzemi oblasti, ki želijo avtoritarno in dolgo vladati s spremembo družbe po meri in v korist vladajočih, so vedno usmerjeni le v en cilj - hiter prevzem vpliva nad represivnimi organi in mediji, zlasti javnimi. Naslednja faza je nadzor ali vsaj nevtralizacija zakonodajne in sodne oblasti. Dalj časa traja, manjše so možnosti za uspešno izvedbo. Kriza je priložnost, velika kriza je velika priložnost. Covid-19 je velika kriza in mi se nahajamo pod uspešno doktrino šoka.
Janševa vlada je nemudoma po nastopu zamenjala šefe policije, vojske, OVS in Sove, zdaj se ukvarja z mediji. Na vrsti je državno tožilstvo, poskus vplivanja nanj se je že zgodil. Bitka za nadzor nad policijo se bije vsem na očeh. Spremljamo jo lahko že od neuspešnega poizkusa tedanjega poslanca, sedaj sekretarja za nacionalno varnost, da bi na nezakonit način pridobil podatke od policije. Takrat je, danes že nekdanja direktorica policije, pogumno branila civilizacijska načela in pravno državo, čeprav ni bilo dvoma, da jo bo ta poteza stala položaja, na kar je bila celo izrecno opozorjena.
Najstniki so zakopavali mine
Četudi je med policisti in tudi v širši javnosti večinoma splošno sprejeto, da je bil izobraževalni sistem slovenske milice v nekdanjem sistemu dober, to za vse elemente ne moremo trditi. Milica je sicer uresničila večino pričakovanj države in njenih prebivalcev, še posebej v letih 1990 in 1991, je pa vzgajala "otroke revolucije".
Izobraževanje za miličnike je bilo do leta 1974 triletno, šolo so leta 1980 poimenovali v Kadetsko šolo za miličnike in leta 1992 v Srednjo policijsko šolo. To leto pomeni tudi prelom s kadetskim izobraževanjem policistov v Sloveniji. Značilnost tega sistema je bila, da so štirinajstletne otroke za štiri leta skoraj popolnoma odrezali od družin, okolja in vrstnikov. "Domov smo lahko šli le vsak drugi teden ali pa enkrat na mesec, odvisno od aktivnosti," se spominja svojih dni v šoli Ivo Holc, ravnatelj današnje Višje policijske šole. Izhod v mesto je bil s posebno dovolilnico dovoljen le eno popoldne na teden. Počitnice za kadete so bile krajše.
Vzgoja je bila trda, vojaška. Otroke so vzgajali miličniki, ki niso imeli vzgojiteljske izobrazbe. Otroci so v vseh vremenskih razmerah s puškami stražarili okoli šole. Ko so njihovi vrstniki doživljali prve ljubezni, so kadeti zakopavali protipehotne mine, ki so bile sicer šele leta 1997 prepovedane s pogodbo iz Ottawe. Vcepljeno jim je bilo slepo spoštovanje hierarhije, sistem pa je tudi krepil narodno zavest in prepričanje o boljših sposobnostih od vrstnikov.
S policijskimi metodami in vojaško taktiko se je otroke načrtno vzgajalo v poslušna orodja oblasti. Kadetski način izobraževanja, v katerem so združili primarno in sekundarno socializacijo, je sicer milico naredilo za učinkovito silo, brez katere osamosvojitveni procesi najbrž ne bi bili uspešni, a je za vedno zaznamoval več tisoč moških.
Zakaj so uniformiranci bolj togi od kriminalistov
Policija je zaprt in hierarhičen sistem. Ob prelomu tisočletja se je v Sloveniji pri izobraževanju policistov prešlo na sistem poklicne prekvalifikacije, danes slušatelji pridobijo višješolsko izobrazbo. Z razvojem družbe, digitalizacije, predvsem pa z novimi sofisticiranimi oblikami kriminala, se je v policiji pojavila potreba po različnem naboru znanj in ne zgolj iz policijskih ved. Posledica je, da se v policiji zaposluje širok spekter ljudi. Kriminalistična policija, zlasti NPU, potrebuje strokovnjake različnih profilov, ki potrebnega znanja v policijskem izobraževalnem sistemu ne morejo pridobiti.
V procesu sekundarne socializacije, ko posameznik vstopi v novo skupino ljudi, mora prevzeti norme te nove skupine. Ko so novi policisti vstopali v krog nekdanjih kadetov, so prevzemali tudi njihove norme. Mnogi nekdanji kadeti so danes policijski šefi (tudi politiki in gospodarstveniki). S spremembami v družbi in večji fluktuaciji, kadeti zadnjih generacij so danes stari okoli 45 let, precej pa je že upokojenih, se spreminjajo tudi norme te poklicne skupine.
Razlika znotraj policije je očitna. Norme se počasneje spreminjajo znotraj uniformirane policije, saj je zaradi narave dela tam potreba po hierarhiji tudi največja, policiste pa izobražuje šola, ki je duhovno in vodstveno naslednica kadetskega izobraževanja. Nasprotno pa je v kriminalistični policiji, v IT ali drugih službah, kamor ljudje prihajajo tja šele po končanem visokošolskem izobraževanju. Ti ljudje v organizacijo prinašajo običaje in norme, ki pogosto niso skladni s togim hierarhičnim modelom, svež duh in drugačen, modernejši pogled na družbo in procese v njej.
Ograjen Trg republike in globe za prehode občin
Prav zato ni naključje, da je uniformirana policija v času vladnih ukrepov zaradi Covid-19 in protestov slepo in brez ugovora izvrševala tudi nesmiselna in včasih ustavno sporna ter celo nezakonita navodila politike. Uniformirani policisti so vestno izpolnjevali ukaze policijskih šefov, ki so želeli ustreči pričakovanjem politikov, četudi so najbrž mnogi med njimi dvomili v navodila ali se niso z njimi strinjali.
Tako je bil v nasprotju z varnostnimi razmerami in policijsko taktiko prvič v zgodovini ograjen ljubljanski Trg republike. Policisti so ugotavljali identiteto ljudi "na zalogo" za primer, če bo vložen predlog za pregon (kar v našem pravnem sistemu ni dopustno) in celo v primerih, ko je tožilska praksa pokazala, da ne gre za kazniva dejanja. Varovanje mirnih protestov so izvajali "robocopi". Nadzor nad prehajanjem občinskih mej je bil nesorazmerno strog. Policisti so kršitelje v primerih, v katerih bi jih v drugih časih le prijazno opozarjali, brez milosti oglobili.
Pod političnim vplivom so postali represivnejši in agresivnejši. V kriminalistični policiji, zlasti v elitni NPU, pa so še naprej opravljali to, kar je njihova naloga – preiskovali zahtevna kazniva dejanja, predvsem s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije. Da je moral politični pritisk biti gromozanski, nam pove epizoda nepreklicnega (ne)odstopa ministra za notranje zadeve in generalnega direktorja policije, ki je šel v zgodovino kot človek z najbrž nedosegljivo kratkim mandatom. Kar je še huje, bil je najbrž edini šef policije na svetu, ki je odstopil, ker so njegovi podrejeni izvrševali zakonito odredbo sodišča za hišno preiskavo. NPU je ta teden dobil že drugega vršilca dolžnosti v dveh mesecih.
Se bodo nekdanji kadeti zmogli upreti politikom?
Zdaj že nekdanja direktorica policije je bila ena boljših stvari, ki se je zgodila policiji v njeni zgodovini. Neobremenjena s kadetsko vzgojo in miselnostjo, v policiji se je namreč zaposlila po končani pravni fakulteti, kjer je tudi magistrirala, je karierna policistka, ki se je dolgo preizkušala v vodstvenih funkcijah na policijski upravi in kot namestnica generalnega direktorja, preden so jo imenovali na sam vrh. Prva in najbrž še dolgo edina ženska na vrhu policije, ki rada citira Foucaulta, Platona in Marka Avrelija, ter sodeluje v različnih strokovnih in upravnih telesih, je bila osvežitev, ki je prinesla nov in modernejši pogled na razumevanje človekovih pravic in pravne države v organizacijo.
Seveda je bila zato moteč element in jo je bilo treba nemudoma umakniti. Moteč element je bila tudi vodja sektorja za odnose z javnostmi, ena najboljših piarovk v državi. Ta sektor, njen vodja je svoje delo dojemala kot skrajno profesionalno, je kar nekajkrat postavil izjave politikov na laž, zato ne preseneča, da tega dela v policiji ne opravlja več.
Značilnost današnje izvršilne oblasti v Sloveniji je, da se je kar nekaj njenih članov in ljudi, povezanih z njimi, znašlo znotraj kriminalističnih preiskav. Zagotovo precej več kot v preteklih vladah in v izvršilnih oblasteh normalnih demokratičnih držav. Zaključki teh preiskav bi utegnili biti zelo neugodni za preiskovance, zato se izvršna oblast na vse pretege trudi preiskave umakniti ali vsaj upočasniti. Do sedaj sreče z ljudmi, ki so vodili preiskovalce, niso imeli, saj so ti svojo službo kljub vsem pritiskom še vedno dojemali drugače od trenutne politične oblasti. Drug pristop, in temu so namenjene štorije državnega sekretarja, pa je (delu) javnosti predstaviti preiskave kriminalistične policije kot zaroto.
In zdaj vodstvo policije ponovno prevzema kadetski kader, za katerega je vprašljivo, če bo zmogel upor proti nezakonitim posegom politikov.
O avtorju:
Bartolo Lampret je nekdanji tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor in nekdanjega mariborskega župana Andreja Fištravca. Zdaj se ukvarja z odnosi z javnostmi. Je tudi občasni kolumnist Večera.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
