Slovenijo že nekaj tednov razburja napovedana prepoved uporabe električnih grelnikov sanitarne vode, bolj znanih kot bojlerjev, v stanovanjskih stavbah.
To je določal pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki v stavbah ni dovoljeval uporabe generatorjev toplote, torej bojlerjev, električnih radiatorjev, talnega gretja in IR panelov. Šele včeraj, po številnih ogorčenih odzivih javnosti, ki za te omejitve praktično do zadnjega ni vedela, je prišlo do preobrata. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je tako napovedal, da bo vlada iz pravilnika umaknila sporni člen, ki omejuje uporabo bojlerjev v stavbah.
Toda v zgodbi ostaja nemalo odprtih vprašanj. Pravilnik, ki je razjezil javnost, je namreč v veljavi že od začetka junija 2022. Tedanje ministrstvo za okolje in prostor, ki ga je vodil Andrej Vizjak, ga je izdalo le nekaj dni pred zamenjavo oblasti. Ko smo se odločili preveriti, kako in zakaj je pravilnik sploh nastal, smo ugotovili, da so na ministrstvu že ob pripravi prezrli številna opozorila inženirske stroke, da je neživljenjski.
Zakaj se je takrat s tem pravilnikom tako mudilo? Kdo ga je sploh spisal? Komu je šel na roko? In zakaj je bil tako pomemben predpis dve leti in pol pod radarjem?
Preberite še:
Kaj nas uči Trumpova zmaga: Slovence bolj kot neonacisti zanimajo bojlerji
Predpis, s katerim so čakali sedem let
Korenine pravilnika o bojlerjih segajo dobrih deset let nazaj, v čas vlade Alenke Bratušek. Takrat je namreč začel veljati energetski zakon, ki je predpisal, da morajo biti vse nove stavbe "skoraj nič-energijske". Prevedeno: za svoje delovanje lahko porabijo le zelo majhno količino energije, ki mora biti v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov v bližini.
Zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo (vodil ga je Samo Omerzel), je postavil tudi rok za uveljavitev tega predpisa: 31. december 2020. V tem času bi morali luč sveta ugledati tudi prenovljeni pravilnik o učinkoviti rabi energije. Dotedanji, torej stari pravilnik je od leta 2010 prepovedoval bojlerje v novogradnjah, a je dovoljeval njihovo zamenjavo v starih stavbah.
Minilo je šest let, v tem času so se zamenjali trije ministri za okolje (Irena Majcen, Jure Leben, Simon Zajc), toda prenove pravilnika ni bilo, četudi se je Slovenija k temu zavezala tudi v svojem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Šele v začetku leta 2021, torej že po preteku roka iz zakona, so se na ministrstvu, ki ga je takrat že vodil Andrej Vizjak, lotili te naloge.
Preberite še:
Hrvaški prevzem Panvite financira tudi ena najbogatejših Slovenk
So sploh vedeli, kakšen pravilnik pišejo?
Tu pridemo do prve težave – vprašanja, ali so vsi na ministrstvu sploh dobro vedeli, kakšen pravilnik pišejo. "Veliko je zavajanja. Namen je bil preprečiti večje bojlerje. Manjši bojlerji do dveh kilovatov moči so tudi po pravilniku dovoljeni. Torej lahko gospodinjstva zamenjajo bojlerje. To so bojlerji velikosti 80 litrov, kar je dovolj za gospodinjstvo," nam je včeraj dejal Vizjak.
Toda pozor: po pravilniku, ki ga je sprejelo njegovo ministrstvo, to ne drži. Ta namreč dovoljuje le nakup bojlerjev z močjo, manjšo od dveh kilovatov, in s prostornino do največ 15 litrov. Ti so recimo primerni za ogrevanje vode pri kuhinjskih koritih.
To v praksi pomeni, da bi večina hiš ostala brez bojlerjev. Glede na ponudbo ima namreč večina bojlerjev moč dva kilovata, kar je po pravilniku preveč. S tem so na ministrstvu praktično na stežaj odprli vrata za prodajalce toplotnih črpalk, ki jo je lani kot glavni vir ogrevanja uporabljalo 13 odstotkov gospodinjstev. V večjih mestih pa je bila rešitev priklop na daljinsko ogrevanje.
Vsega tega, kar smo gledali v zadnjih tednih, ne bi bilo, če bi ministrstvo v pravilnik zapisalo, da dovoljuje bojlerje z močjo do vključno dveh kilovatov. Na tej točki nastopi druga težava: Slovenija je namreč praktično v celoti prepovedati uporabo bojlerjev, četudi Evropska komisija tega od nje očitno nikoli ni zahtevala.
"Bruselj prepovedal kotle na fosilna goriva, ne bojlerje"
Vizjak nam je včeraj pojasnil, da so takšen pravilnik spisali zaradi Bruslja. Natančneje, "zaradi pozne implementacije evropske direktive". Toda kot nam je včeraj pojasnil Mitja Lenassi, član upravnega odbora Inženirske zbornice Slovenije, so v Bruslju takrat uvedli jasno pravno podlago za nacionalne prepovedi zgolj pri kotlih na fosilna goriva (plin ali kurilno olje), ne pa tudi električnih grelnikih.
"Glavno merilo je v tem, koliko ogljika proizvaja stavba. Zato ne sme uporabljati fosilnih goriv, ampak bi se morala osredotočiti na električno energijo. Stvar države pa je, da to elektriko naredi okolju prijazno. Ideja o prepovedi bojlerjev je v nasprotju s temi načeli," je dejal Lenassi.
Po njegovih besedah so leta 2021 v New Yorku prepovedali priklop novih stavb na omrežje zemeljskega plina. A njihov zakon za razliko od slovenskega pravilnika ne predpisuje in ne prepoveduje nobenih tehnologij, temveč je to prepuščeno projektantu oziroma investitorju.
Bistvo: po mnenju zbornice ministrstvo s pravilnikom ne bi smelo prepovedovati ničesar, temveč le podrobneje predpisati bistvene zahteve iz zakonodaje.
Preberite še:
Radiologi, ki odhajajo zaradi prenizkih plač, dobijo tudi čez 10 tisoč evrov na mesec
Sporni člen je ostal. Ali zato, ker kazni za kršitev ni?
Kot smo izvedeli, je imel pri pripravi pravilnika glavno vlogo Jože Kaplar, dolgoletni uradnik na ministrstvu. To ga je sprejelo 25. maja 2022, v zadnjih dneh Vizjakovega mandata. Veljati je začel 4. junija 2022, tri dni po začetku mandata vlade Roberta Goloba, prepoved bojlerjev pa je uvajal s 1. januarjem 2025.
Je res mogoče, da se je informacija o tem, kaj se bo zgodilo z bojlerji, nekje v vmesnem času "izgubila", kot so nas včeraj skušali prepričati viri blizu ministrstva za naravne vire in prostor?
Zagotovo drži, da so vsaj v času Vizjakovega naslednika Uroša Brežana za pravilnik vedeli. Takrat so ga namreč dvakrat spremenili. Nazadnje konec lanskega leta, ko so za dve leti zamaknili veljavnost strožjih pogojev za določanje kazalnikov energijske učinkovitosti energetsko zahtevnih stavb.
Toda sporni člen, ki omejuje uporabo bojlerjev v stanovanjskih stavbah, je ostal. To se je zgodilo kljub temu, da je Brežana na napovedano prepoved uporabe bojlerjev že avgusta 2022 posebej opozorilo več zbornic. Te so poudarjale, da je novi pravilnik praktično neizvršljiv predpis, zato "obstaja realna nevarnost, da se bo izdelava projektnih dokumentacij za energetsko zahtevne stavbe ustavila".
Obenem drži, da Vizjakov pravilnik za kršenje ni predvidel nobenih kazni. V tem času pa so spomin izgubili tudi v SDS, kjer so ob javnem zgražanju nad pravilnikom "pozabili" dodati, da je ta nastal v času njene vlade.
