Po našem razkritju razveljavili 30-milijonski razpis, prirejen za enega ponudnika

Mesec dni po našem razkritju, da je 30 milijonov evrov vreden razpis za nabavo števcev prirejen za enega ponudnika, so ga v Elektru Celje razveljavili.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
sreda, 13. 11. 2024, 14:00


Boris Kupec 2022
Skoraj 30 milijonov evrov vreden razpis za dobavo števcev so objavili v podjetju Elektro Celje, ki ga vodi Boris Kupec (na fotografiji). Zakaj so se zdaj odločili za njegovo razveljavitev, niso podrobno pojasnili.
Elektro Celje

Razpis za 260 tisoč gospodinjskih števcev električne energije, ki bi jih morala v prihodnjih treh letih kupiti državna elektrodistribucijska podjetja in jih nameščati uporabnikom omrežja, je razveljavljen.

To so danes za necenzurirano.si potrdili v družbi Elektro Celje, ki je razpis objavila konec septembra. Odločitev o njegovi razveljavitvi so objavili tudi na portalu javnih naročil. Zakaj so se tako odločili, niso podrobno pojasnili. Gre za epilog zgodbe, ki smo jo objavili pred mesecem dni. Takrat smo namreč razkrili, da je razpis pisan na kožo enemu ponudniku – podjetju Solvera Lynx v lasti Otmarja Zorna, ki si že dlje časa prizadeva, da bi domačim elektrodistribucijskim podjetjem prodajal števce, izdelane na Kitajskem.

Kot smo poročali, so želeli v Elektru Celje kupiti 261 tisoč števcev. V večini je šlo za enofazne in trofazne števce s PLC G3 komunikacijskim vmesnikom, posel pa naj bi bil vreden okrog 30 milijonov evrov. Več ponudnikov se je pritoževalo, da je rok za oddajo ponudbe, v katerem morajo ponudniki predložiti tudi vzorec števcev, zelo kratek, zato so ga na Elektru Celje podaljšali za tri tedne.

Preberite še:
30-milijonska dobava števcev: ko so razpisni pogoji pisani na kožo le enemu ponudniku

Kitajcev nihče ne spusti v države EU, zato nimajo referenc

Toda naši viri so nas opozorili tudi na nekatere razpisne pogoje, ki jih je mogoče označiti za sporne. Tako so v Elektru Celje, da bi se prepričali v kakovost delovanja števcev, od ponudnikov zahtevali dodatne reference. Kot pogoj so postavili, da imajo proizvajalci ponujenih števcev za seboj že uspešne dobave, in sicer minimalno število 25.000 števcev naročnikom s sedežem v evropskih državah, ne pa v EU ali v članicah Združenja evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (ENTSO-E).

17435X0055
Otmar Zorn (na fotografiji) velja za enega od najvplivnejših poslovnežev iz domače energetike.
Mediaspeed

Zakaj so se v Elektru Celje raje odločili za "evropske države"? Ker so s tem, naključno ali ne, sodelovanje na razpisu omogočili Otmarju Zornu. Kitajski proizvajalec Sanxing, ki ga zastopa njegova družba Solvera Lynx, namreč tovrstnih števcev še ni dobavil v nobeno od držav EU. Pred kratkim pa je dobil posel na Kosovu. Tja je Sanxing po naših informacijah prodal okoli 26.000 števcev. To pa je natanko tisoč več od pogoja, ki ga je v razpisu postavilo Elektro Celje.

Preberite še:
Boj za dobavo števcev: padel razpis, ki naj bi bil prirejen

Eden najvplivnejših slovenskih poslovnežev

Gre za že drugi neuspeli poizkus, da bi elektrodistribucijska podjetja uporabnikom nameščala kitajske števce. Prvi je konec lanskega leta propadel. Rdečo luč mu je namreč prižgala državna revizijska komisija, ki je razveljavila razpis, na katerem je zmagala Zornova družba Solvera Lynx.

Razlog: kitajski števci, ki jih je ponujal, nikoli niso izpolnjevali razpisnih pogojev. Pritožbo je vložila družba Iskraemeco, ki je pred tem dobavljala števce elektrodistributerjem. Razpis za števce je takrat objavila družba Sistemski operater prenosnega omrežja (SODO), ki jo je država pozneje pripojila Elektru Slovenije (Eles).

Otmar Zorn sicer velja za enega najvplivnejših slovenskih poslovnežev. V preteklosti je že bil lastnik dveh večjih podjetij, ki delujeta v energetiki. To sta Iskra Zaščite in Varsi, ki ju je leta 2015 prodal grškemu Raycapu za 37 milijonov evrov. Leta 2010, v času vlade Boruta Pahorja, je Zorn postal član sveta agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). V času vlade Alenke Bratušek je bil v kvoti SD imenovan za predsednika nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe (SOD), predhodnice današnjega SDH, a je s položaja po dveh mesecih odstopil.