"Nikoli nas ni težila nobena Globoka država. Teži nas vsiljiva, brezobzirna država." - (Bob Woodward, ameriški preiskovalni novinar, ki je odkril afero Watergate)
Tovariši Centralnega nadzornega komiteja Temeljne organizacije združenega dela (TOZD) RTV Slovenija so pred nekaj dnevi pred sabo dobili prijave za direktorja državne televizije. Na mesto sta se prijavila dva, Patrik Greblo in Uroš Urbanija, soglasje so dali le slednjemu. Vzemimo si trenutek in poglejmo, kakšen kader so tovariši ocenili za primernega.
Kot direktor vladnega Urada za komuniciranje (Ukom) je Uroš Urbanija v finančnem smislu davil Slovensko tiskovno agencijo (STA). Z odrekanjem financiranja jo je skušal prisiliti, da bi poročala po partijskem nareku: o naših vse dobro, nasprotnikom pa greznico.
Že na tem mestu bi lahko tole pisanje že zaključili. Dogajanje okoli STA v letu 2021 je bil popolnoma odkrit napad na dostop do informacij v državi. S svojimi dejanji, ki so jih sodišča kmalu spoznala za nezakonita, mednarodna javnost pa jih je ostro obsodila, je Urbanija povzročil ogromno škodo STA, novinarstvu v Sloveniji in ugledu države v tujini. Urbanija je kot visoko plačan uslužbenec ljudstva svoj položaj izkoriščal za zasledovanje političnih ciljev na stroške davkoplačevalcev. Sedaj bo krojil usodo TV Slovenija, saj so člani programskega sveta javnega zavoda v svoji neizmerni modrosti zaključili, da je prav Urbanija edini primeren za vodenje nacionalne televizije.
Preberite še:
Kako Uroš Urbanija deli državni denar prijateljem iz SDS
Nobenih kompetenc za vodenje TV Slovenija
Kot vodja Ukoma je tovariš Urbanija vedel, s kom mora sodelovati. To je bil čas, ko so se podporniki njegovih političnih botrov kopali v bankovcih, ki jih je država dobrohotno pošiljala svojim zaveznikom. Kdor jih kdaj ni mazilil s svetim oljem in se klanjal njihovi vsemogočnosti, je seveda takoj izgubil javni denar, službo in ugled. Vsi so bili najboljši, samo da so bili njihovi.
Tudi Twitter kanal tovariša Urbanije se kar šibi od klečeplazenja in oboževanja članov največje opozicijske stranke, citatov njihove strankarske televizije in napadov na vse, ki so le malček levo od njih. Več kot očitno je, da Urbanija nima nobenih kompetenc za vodenje TV Slovenija - ne strokovnih, ne etičnih in ne vsebinskih. Deluje kot poosebljen propagandni aparat ene stranke. Natanko tako je pod njim deloval Ukom.
Če je torej v strankarski propagandni aparat poskušal predelati STA, le kakšen načrt bi lahko imel za javno televizijo? Najboljšega, vsaj po mnenju članov programskega sveta RTV Slovenija. Da so jih na položaje večinoma imenovali člani nekdanje koalicije, za katero je delal Urbanija, je najbrž zgolj naključje.
V preteklih letih se je v Sloveniji prijel izraz "globoka država". Vsilila nam ga je desnica, ki ga je verjetno odkrila pri turškem predsedniku Erdoganu ali kje drugje. Šlo naj bi za nek nabor neizvoljenih uradnikov, zvestih partijskih vojakov, ki delujejo po navodilih svojih šefov in v največji tajnosti vodijo državo po svoje. Urbanija je dokaz, da taka tvorba v resnici ne obstaja. Globoka država je mit, laž. Partijski aparatčiki, ki delajo za politične botre, vsekakor obstajajo, toda v njih ni nobene globine in nobene tajnosti. Nasprotno, večina jih je pri svojem delu še kako glasnih.
Uroš Urbanija o svoji ljubezni do političnega botra ves čas glasno govori v zvočnik, ki se ga sliši od Pirana do Goričkega, od Kranjske Gore do Metlike. Sedaj bo pred sebe postavil še kamero, da ga bomo lahko še gledali. Ker to je tisto, kar v tej državi potrebujemo. Vsaj tako pravijo člani programskega sveta RTV Slovenija.
Preberite še:
Kdo vas hujska #kolumna
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
