"Nič ni mehkejše ali upogljivejše od vode, a hkrati se vodi nič ne more uspešno zoperstaviti." (Lao Tzu, kitajski filozof)
Voda v Mežiški dolini in Posavju odkriva grehe preteklosti. Analize so po poplavah pokazale porazno stanje narave po desetletjih in stoletjih ekoloških zlorab regije. Kadmij, svinec in cink niso nakupovalni seznam tatova barvnih kovin, temveč zapuščina nečesa mnogo hujšega. Regija je vrsto let živela, ali vsaj životarila, na račun bogatstva pod tlemi. Toda bili smo preveč pohlepni, kopali smo pregloboko in odkopali neimenovane zlodeje iz samih korenin Zemlje.
Kot opozarjajo agencije, ne gre za nov problem. Celotna regija je kontaminirana z odpadki rudarske industrije, toda do pred nekaj tedni so bili ti vsaj za silo omejeni na določena območja. Preostali deli so bili vsaj kolikor toliko varni za bivanje. Na žalost povodenj ni bila toliko uvidevna, da bi spoštovala naše nevidne meje. Celotno brozgo je pomešala, dodala ostale odplake, vse skupaj malo pofermentirala in nato počasi odtekla. Ostali sta usedlina in nočna mora, ki se ji reče čiščenje in sanacija.
Nič od tega nas ne bi smelo presenečati. Pred desetletji se nismo zanimali za to, kakšne strupe vlečemo iz tal, v zadnjih letih smo nespametno poseljevali poplavna območja in nismo dopustili možnosti, da nas udarijo tudi malo hujše poplave. Plačujemo ceno nespametnosti preteklih let, davnih desetletij in nekdanjih generacij. Te napake so že storjene, popraviti jih ne moremo. Vse, kar lahko naredimo, sta sanacija škode in lekcija, kako ravnati v prihodnje.
Preberite še:
Poplave so kot Lassie. Vrnile se bodo. #kolumna
Lahek, hiter zaslužek prinesel tudi poplavne katastrofe
Naša največja skrb bi morala biti, da se iz dragih lekcij ne bomo ničesar naučili. Kontaminacija zemlje z odpadki rudarstva je škoda, ki smo jo naredili že zdavnaj. Toda vedeti bi morali, da lahko ob poplavah slaba situacija nastane katastrofalna. Vedeti bi morali, da poplave v Mežiški dolini prinesejo še vse kaj hujšega kot zgolj vodo in uničenje, ki ostane za povodnjo. Iz lekcije strupene zemlje se nismo dobro naučili in smo se raje pretvarjali, da določene težave sploh ni.
Namesto da bi posebno skrb namenili urejanju vodotokov, da niti tisočletne poplave ne uničijo kaj dosti več od kakšnega kurnika, sploh pa ne pomenijo kakšnih dodatnih nevarnosti za že tako zastrupljen košček Slovenije, smo raje dovolili gradnjo tako, da smo zagotovili katastrofo že ob stoletnih poplavah. Lahek, hiter zaslužek, ki je v preteklosti v košček raja prinesel težke kovine in ostale strupe, je vanjo prinesel tudi poplavne katastrofe.
Voda se bo vrnila, lahko čez sto let, lahko že čez mesec ali dva. Voda je mehka in upogljiva, toda ustaviti je ne moremo. Lahko jo le vodimo tako, da ne povzroča velike škode. V preteklosti smo glede tega najprej zaspali in nato odpovedali. Nek minister je denar, ki je bil v prvi vrsti namenjen protipoplavni zaščiti, celo preusmeril za potrebe gradnje novih hidroelektrarn na Savi.
Pohlep, korupcija in kratkovidnost gredo z roko v roki s kadmijem, svincem in cinkom. Gre za strupe, ki smo jih izkopali nevede, ko smo iskali rešitve za težave, ki smo jih imeli v tistem trenutku. Najbolje bi jih bilo zakopati nazaj v zemljo, toda to žal ne gre več. Edino, kar lahko storimo, je sanacija nastale škode in lekcija za prihodnost.
Preberite še:
Kako (ne) pomagati prizadetim v poplavah #kolumna
Ne vrača se le voda
Nujno potrebujemo primerno protipoplavno ureditev, kjer je ta potrebna. Na Kredarici je verjetno malo manj nujna kot ob poplavnih rekah in hudournikih. Zavoljo EU že imamo poplavne karte, zato je primerna preventiva tu relativno enostavna. Vemo, kaj nam je storiti, kje in tudi zakaj. To težavo bomo rešili relativno enostavno, le malce politične volje je potrebne.
Druga težava je veliko večja, saj se ne vrača le voda. Hlepenje po lahkem zaslužku kvari in skvari, vrnili se bodo tudi politični skvarjenci in načeli sleherno obrambo. Protipoplavna zaščita je enostaven projekt, dosti večji zalogaj bo gradnja zakonskih in ustavnih branikov pred zlodeji pohlepa iz političnih greznic. Tam enostavnih odgovorov ni. Kar je pri vodi lahko, je tu težko, toda če kaj, je ta naloga še dosti pomembnejša. Poplav ni prinesel dež, temveč je pohlep iz naliva ustvaril poplavo. To je druga lekcija, ki se jo moramo naučiti, saj se bo vračala, dokler ne bomo znali.
Voda se bo vrnila in če ne bomo pazljivi, bo ponovno prinesla na dan strupe preteklih grehov. Skvarjeni politiki se bodo vrnili in če ne bomo pazljivi, ponovno prinesli na dan svoje strupe. Oboje lahko še preprečimo, če smo pripravljeni poslušati lekcije preteklosti in si jih vzeti k srcu.
Preberite še:
Korupcija ubija. Dobesedno. #kolumna
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
