"Bogastvo sveta se ni kupilo z zlatom ali srebrom, temveč z delom." (Adam Smith, škotski ekonomist in filozof, v knjigi Bogastvo narodov, 1776)
Agonija nekdanjih delavk Mure se nadaljuje: namesto nadur jim vodstvo beleži višek ur, ki jih ne morejo koristiti. Neizplačane nadure, dopust, ki ga ne morejo koristiti, grožnje. Novodobno suženjstvo v Pomurju, kjer se v zadnjem letu ni izboljšalo nič. Kljub temu, da je že november, niso mogli pokoristiti niti lanskega dopusta. Tako si besen, vidiš, da te šikanirajo, pravice nimaš pa nobene.
Ne, nismo še v današnjem času. Gre za povzetke nekaterih člankov o podjetju Mi&LAN iz let 2017, 2018 in 2021. Najnovejše novice o tej isti firmi niso nobene novice, kršitve delovnopravne zakonodaje se dogajajo, zdaj je inšpektorat za spremembo ukrepal in podal kazenske ovadbe.
Podjetje je naslednik Mure, nekdanjega industrijskega ponosa Prekmurja. Tekstilna industrija je v industrijski revoluciji odigrala ključno vlogo. Vsaka industrijska revolucija se je namreč začela v tekstilni industriji, ostale panoge so ji šele sledile. Tudi v Sloveniji smo del industrializacije začeli s tekstilom in imeli nekoč mogočne znamke, od katerih je bila najbolj znana prav Mura.
Toda boleča resnica tekstilne industrije je vedno bila, da jo je lahko seliti. In industrija sledi dobičku. Povsod zato lahko beremo boleče zgodbe o vzponu tekstilne industrije in bolečini, ko je ta odšla nekam, kjer bodo delavci jedli manj in delali več.
Preberite še:
Dan upora na traktorjih #kolumna
Ko se strinjata utemeljitelja kapitalizma in komunizma
Lastnikom pač ni mar za to, kaj se zgodi z zaposlenimi, saj podjetje obstaja za njihov dohodek, ne za zagotavljanje zaposlitve delavcem.
Eden izmed pomembnejših avtorjev 19. stoletja, Karl Marx, je v svojih delih postavil temelje socializma in komunizma. Omenjene lastnike je označil kot kapitaliste, ki izkoriščajo delavce in jim plačujejo manj, kot je njihovo delo vredno. Besednjak še danes najdemo v eni izmed parlamentarnih strank. V osnovi je bila Marxova kritika to, da so delavci plačani manj kot ustvarijo, presežni dobiček pa poberejo kapitalisti, kar je slabo.
Eden izmed pomembnejših avtorjev 18. stoletja, Adam Smith, je v svoji knjigi Bogastvo narodov postavil temelje kapitalizma. Po eni strani gre za popolnoma nasproten filozofski položaj kot pri Marxu, saj je Smith zagovarjal predvsem prosto trgovino in svobodno izmenjavo dobrin po vsem svetu. Toda v določeni točki se oba vendarle strinjata, Smith nameč svari pred rentnim gospodarstvom, pred pretiranim zanašanjem na rente oziroma dobičke iz kapitala. Bogastvo po Smithu namreč izhaja iz dela in pretirani dohodki iz kapitala so za gospodarstvo škodljivi, s čimer bi se v celoti strinjal celo utemeljitelj komunizma.
Pri nestrinjanjih med prvim kapitalistom zgodovine in prvim komunistom zgodovine res lahko govorimo o ideološki zaplankanosti, plašnicah, rdeči zvezdi, ideologiji, cerkvi, pravičnosti, lenuharstvu, desničarskih skrajnežih in se pogovarjamo, ali so te oznake upravičene ali ne. Toda če se utemeljitelja kapitalizma in komunizma v določeni točki strinjata in svarita pred njo, obstaja velika verjetnost, da je res nekaj na tem.
Preberite še:
14-urni cirkus za Janezov blagor #kolumna
Kapitalizem najbolje deluje, ko se delavce spoštuje
Žeja po dohodkih iz kapitala, kjer je potrebno predvsem dati noge na mizo in počakati, da se nam nateče denar, je gotovo škodljiv pristop h gospodarstvu. Ljudje smo ustvarjalna bitja, imamo moč in potrebo po ustvarjanju in to moč moramo uporabiti. Kar nam povedo stare in nove novice, ki se vlečejo že debelo desetletje, je nuja, da takšne in podobne ekscese omejimo. Kapital sam po sebi ni slab, toda kapital mora ustvarjati, ne rediti lastnika z rento. Kapital, ki ustvari raketo za polet na Mars, ni enako kot kapital, ki lastniku kupi sedmi z zlatom okovani dvorec, ker je bil šesti že malo umazan.
Namen podjetja morda res je dobiček za lastnika. Toda namen delavcev ni, da se bodo žrtvovali za dobiček podjetja, temveč da bodo delali in v zameno za svoje delo dobili primerno plačilo ter druge pravice, ki jim pripadajo. Tu ne gre za nobeno ideologijo, tudi kapitalizem najbolje deluje takrat, ko se delavce spoštuje in se jim namenja pravice, ki so večje od golega preživetja.
Žal je tako, da številni lastniki podjetij niso pripravljeni storiti koraka v odraslost in sprejeti, da so v kolesju vsesvetovnega stroja, ki mu rečemo gospodarstvo, tudi oni sami le majhen in nepomemben kolešček, nič večji od njihovih zaposlenih. Kolesja dobro delujejo le, kadar so primerno podmazana in spoštovanje delavcev in delavskih pravic so olje kapitalizma. Zahodne države niso postale bogate zato, ker so sledile pravemu filozofu, medtem ko so vzhodne sledile napačnemu. Bogate so postale zato, ker so pod pogoji prostega trga svojim ljudem omogočile, da so s trudom lastnih rok prišli do človeka vrednega življenja.
Preberite še:
Ko Slovenija ni več obljubljena dežela za tuje delavce #kolumna
Kdor ustvarja, naj bo za delo tudi nagrajen
To je tisto, kar moramo doseči, ne glede na ideologijo. Kdor nekaj ustvarja, mora biti za delo tudi primerno nagrajen, kdor uničuje, mora na odpis zgodovine. Ali to upravičujemo s srpom in kladivom, z medsebojnimi odnosi, pravičnostjo, križem, pet- šest- ali sedemkrako zvezdo ali pošastnim kupom špagetov, tu ne igra posebne vloge. Kdor nas zaradi tega označuje za komuniste, je zgrešil poanto približno toliko kot tisti, ki nas označuje za kapitalistične svinje.
Srečen 1. maj vsem skupaj.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
