"Česa se imajo sramovati le tisti, ki nimajo sramu." (Blaise Pascal, francoski matematik in filozof)
Največja opozicijska stranka se je odločila, da je dovolj. Ukinitev muzeja janšeslovja, s postransko tematiko osamosvajanja, je bila kaplja čez rob. Ta teden smo imeli sramoto poslušati interpelacijo vseh članov vlade, ker so sledili nasvetom stroke in strankarski muzej združili z muzejem moderne zgodovine. Sklepov 14-urni cirkus ni prinesel, saj predlagatelji niso imeli glasov za kaj takega, kaj šele za konstruktivno nezaupnico. Enkrat za spremembo NSi ni pokleknila pred božjastnimi zahtevami in se cirkusu ni pridružila.
Je Matej Tonin zamenjal deblo življenja in napredoval med vretenčarje? Še dobro leto dni nazaj je aktivno sodeloval pri vsesplošnem ropanju proračuna in grotesknim zlorabam oblasti, da bi se skrajna desnica obdržala na oblasti. Ali Toninova drža kaže pogum ali strah - pred časom po Janezu?
Vsem je jasno, da je Janez Janša obupan. Svoj vrh je dosegel pred tridesetimi leti, zato si na vse kriplje prizadeva pokazati, da je še pomemben, da se zaradi njega še vedno govori v parlamentu. Pokazati želi, da še vedno lahko pripelje ljudi na ulice, enako kot jih je leta 1990, o čemer je govoril zajeten del "razprave".
Preberite še:
Ko Slovenija ni več obljubljena dežela za tuje delavce #kolumna
Na ulicah člani stranke in ožji družinski člani
Tu ne gre več za strategijo. Ekscesi, kot je interpelacija celotne vlade zaradi strokovno utemeljene odločitve ministrstva za kulturo, ne pritegnejo več nikogar. Še na ulice gredo praktično samo člani stranke in njihovi ožji družinski člani. Morda si Janša res domišlja, da mu bo veliki met uspel še četrtič, ker ga Slovenija skrivaj ljubi. Toda laže predvsem sebi in laž je tako prozorna, da jo opazi celo predsednik NSi.
Dejstvo je, da je bil primeren čas za Janezov umik pred petnajstimi leti, ko je Slovenija janšizmu prvič rekla ne. Druga dva mandata je dosegel le s pomočjo umazanih trikov – leta 2012 z Virantom in leta 2020 s Počivalškom in Pivec. Trik z novimi strankami mu je tokrat povsem spodletel. Po izumrtju nekdaj mogočnih parlamentarnih strank DeSUS in SMC bo kar nekaj let praktično nemogoče poiskati kratkovidneže, ki bi žrtvovali svojo prihodnost za nekaj lepih mesecev na oblasti.
Kdor bi imel kanček sramu, bi se že zdavnaj umaknil iz javnega življenja, toda Janša ni tak. Odločil se je stati in s pomočjo vanj zaljubljenih podpornikov na nek način zavladati Sloveniji, sredstev ne izbira. Interpelacija vlade ni bila namenjena zamenjavi oblasti in tudi ne komurkoli nastaviti ogledalo. Ne, namenjena je bila potrati časa in energije v parlamentu, kjer se je ure in ure razpravljalo o nepomembni temi. Izmučena vlada bo sedaj nadaljevala svoje delo, saj je preskočila tudi najnovejše poleno. Naslednji teden bo Janša našel nekaj drugega, začel nov postopek, nov referendum, novo glasovanje in zopet postavil lastno željo po oblasti pred potrebe države, vrgel bo novo poleno, to je zadnje, kar zna.
Preberite še:
Trump kot Al Capone: do živega mu je prišla šele davkarija #kolumna
Zavzeli RTV, da lahko prodajajo svojo resnico
Skoraj leto dni je od volitev in od takrat so se formirala popolnoma nova gibanja, iz nikjer so vzniknili novi aktivisti, ki so začeli opozarjati na večne krivice, ki jih je menda bilo potrebno rešiti včeraj.
Zdravniški ceh, ki je vso epidemijo pridno prejemal bogate epidemijske dodatke in klical po strpnosti, je vstal in zahteval pravico. Dvignili so se upokojenci, ker so dobili samo največje povečanje pokojnin v zadnjih desetih letih, kar nikakor ni dovolj, ne. Ruparjevi zahtevajo še celoten državni proračun za povrh, da se ja ne bi dalo česa dogovoriti. V Ljubljano so prišli kmetje, najprej zato, ker bo po novem pod polji, ki jih tedensko škropijo z gnojnico, tekla kanalizacija. Kmalu tudi zato, ker bi vlada po novem od njih zahtevala, da se držijo pravil, ki veljajo za njihov poklic, kar je seveda absurdna zahteva, o kateri se oni pa že ne bodo pogajali.
Javna radiotelevizija, polna zvestih strankarskih kadrov, jih obravnava kot svetnike, ki rešujejo državo. Da gre v določenih primerih za obsojene kriminalce, ki so se okoriščali iz javnih sredstev, nam raje zamolčijo.
Profesionalni mlatilci prazne slame v parlamentu so imeli priložnost in ko smo prišli do volitev, jih je Slovenija zavrnila. Mlatilci so se nekaj let kasneje vrnili in jih je Slovenija še drugič zavrnila. Mlatilci so se vrnili tudi tretjič, tokrat so celo uzurpirali celoten sistem javnega sporočanja in Slovenija jih je zavrnila, kot še nikoli poprej. Sedaj vztrajajo, da si zaslužijo še četrti poskus, pri čemer trdijo, da so oni dobri, njihov program pa zveličan. Nekaj je narobe samo z nami, s čudaki, ki si želimo živeti v pravični družbi.
Celo Toninu počasi postaja jasno, da to ne gre več nikamor. Pod njim je sicer Nova Slovenija nekaj časa pristajala na vlogo kužka na vrvici, vestno je lajala na napačne in prosila za piškotke. Sedaj ugotavlja, da čudni možje na vrtu niso roparji, temveč društvo proti mučenju živali. Od tega, kam bo šel od tu naprej, bo v veliki meri odvisna tudi politična prihodnost Slovenije.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
