Bilo je jeseni 2022, ko se je na kandidatni listi SDS za občinski svet v Škofji Loki pojavila Zala Tomašič, takrat 27-letna predstavnica za stike z javnostmi v stranki. Njena prva politična avantura se je končala s polomom. Na lokalnih volitvah je osvojila pičlih šest preferenčnih glasov. Če je tudi sama glasovala zase, je njeno ime obkrožilo le še pet drugih prebivalcev občine Škofje Loka, kjer sicer živi več kot 23 tisoč ljudi.
V škofjeloški občinski svet se je takrat prebilo šest drugih kandidatov SDS. To so bili tedni slabih novic za stranko. SDS je izgubila predsedniške volitve, tri referendume in tretjino mandatov v svetih mestnih občin. Toda takoj zatem se je znotraj stranke začel velik politični eksperiment, ki je zdaj pokazal prvi rezultat. Minulo nedeljo je bila namreč ista Zala Tomašič, za katero je pred letom in pol glasovalo le pet občanov Škofje Loke, izvoljena za evropsko poslanko - in to z neverjetnimi 26.835 preferenčnimi glasovi.
Kaj se je torej zgodilo? In kako je mogoče, da so največji slovenski mediji fenomen Zale Tomašič spregledali?
Preberite še:
Skrivnost neveljavnih volilnih glasovnic: največ jih je bilo v levih okrajih
Eksperiment iz učbenika Trumpovih republikancev
Zala Tomašič je bila testni eksperiment, ki je verjetno prvič v zgodovini dokazal, da je mogoče tudi v Sloveniji biti izvoljen na enega od najbolj zaželenih političnih položajev mimo tradicionalnih medijev. Janez Janša je temu eksperimentu dal priložnost, a nič več kot to. Zalo Tomašič je kot kandidatko uvrstil na deveto, torej zadnje mesto na listi. Pred njo so bili dolgoletni prvokategorniki SDS: Romana Tomc, Milan Zver, Aleš Hojs, Branko Grims in Franc Breznik. Takoj za njimi je bil na listi Franc Kangler z močnim zaledjem glasov na območju Maribora.
Vse to so politiki, ki jih redno videvamo v Odmevih, Tarči in pri Urošu Slaku. Vse to so znana, politično uveljavljena imena: evropski in slovenski poslanci, nekdanji ministri in župani. Vsi že več let nastopajo na Pop TV in nacionalki, dajejo izjave za največje tiskane in spletne medije. Večina teh imen redno kotira na lestvicah priljubljenosti. Vsi so dolgoletni obrazi stranke in njeni zaslužni borci: Hojs je ščuval in pošiljal policiste nad petkove kolesarje, Grims je gromovnik na shodih proti migrantom, Zver v Bruslju brani Viktorja Orbana.
Vsi se pojavljajo v medijih, v katerih Zale Tomašič nikoli ni bilo. O njej tam niste mogli izvedeti ničesar. Ne, kdo sploh je, ne, za kaj se zavzema.
Do izvolitve Zale Tomašič v evropski parlament verjetno nihče, ki spremlja največje slovenske medije, ni vedel, da je njeni politični slogan "Bog, družina in domovina!". Zveni znano? Gre za kopijo politične parole sedanje italijanske premierke Giorgie Meloni, ki izhaja iz obdobja fašistične diktature Benita Mussolinija. Šele dan po volitvah so Zalo Tomašič povabili v Odmeve, kjer Alternative za Nemčijo (AfD) ni želela označiti za skrajno desno stranko.
Preberite še:
Zakaj je Janša zmagal: ker je mobiliziral privržence #analiza
Teren, družbena omrežja in Janšev Fox News
Zala Tomašič je tako čisti produkt terena, družbenih omrežij in strankinega propagandnega aparata, ki ga upravlja njen oče. Njena osnovna baza je podmladek SDS, ki ga je vrsto let vodil Žan Mahnič. Starejši volivci SDS so jo prvič spoznali lani, ko ji je oče dal na voljo oddajo na strankarski televiziji. Nato so jo videvali na shodih, ki jih je organiziral Pavle Rupar. Mlade je kot ena od strankinih "tik-tokeric" nagovarjala prek družbenih omrežij.
Medtem ko je Hojs hodil v Tarčo, je Zala Tomašič skupaj z očetom na turneji po Sloveniji širila svoj evangelij o spolih, "normalnosti", migracijah in domovini. Hitro je ugotovila, da so bile te volitve v prvi vrsti silovit boj znotraj SDS, v katerem se mora vsak znajti po svoje. Ko je Grims obiskoval župnišča, Hojs pa se prepiral po omrežju X, je Zala Tomašič hodila med vrstnike in starejše. Ko je Romana Tomc ljudi pozivala, naj svoj glas oddajo šele v nedeljo, jih je Zala Tomašič nagovarjala pred voliščem za predčasno glasovanje v Ljubljani.
Vse to ji je na koncu prineslo uvrstitev v evropski parlament, ne da bi za največje slovenske medije dala en sam intervju ali opazno izjavo. Po preferenčnih glasovih je prehitela vse kandidate SDS z izjemo Romane Tomc, pa tudi "spitzen" kandidata SD in NSi, od katerih je eden celo predsednik te stranke. Osvojila je več glasov od velike večine politikov, ki smo jih več tednov gledali na soočenjih.
Preberite še:
To so volišča, kjer skoraj vsi glasujejo za SDS
Kaj nas uči primer Zale Tomašič
To je Zali Tomašič uspelo, ker je kampanjo za minule volitve izpeljala po učbeniku iz šole ameriških republikancev. Tudi to ni naključje. V njihovi šoli se je nekaj časa kalila pred vrnitvijo v Slovenijo.
Zala Tomašič namreč ni politični naturščik, čeprav skuša tako delovati, ali kakšna pravljica o pohodu s socialnega dna na družbeni vrh. Ravno nasprotno, v jeziku desnega pola bi jo lahko opisali kot privilegirano. Študirala je v Veliki Britaniji in ZDA, kjer je delala v pisarni Chucka Grassleya, republikanskega senatorja z najdaljšim mandatom, ki je velik podpornik Donalda Trumpa in Benjamina Netanjahuja.
Ameriški republikanci so že zdavnaj spoznali, da je vse, kar šteje, politični produkt. Od izgleda do kanalov za distribucijo informacij. Ob svojem premiku proti desni so ugotovili, da je "jeznim belim moškim" radikalne ideologije in stališča precej lažje prodajati prek novih blagovnih znamk: mlajših, smejočih se "kul" oseb, ki znajo v 30 sekund dolgem videu povedati par jasnih stavkov.
Hkrati je s Trumpovo ero v ZDA prišlo do ideološke polarizacije največjih medijev. Volivci najraje spremljajo tiste, s katerimi se najbolj strinjajo, saj je politika postala spopad identitet, ne pa idej. Trump tako svoje volivce že desetletje ščuva proti "večinskim medijem", isto počne Janša. Zala Tomašič je tako tudi rezultat vseh milijonov evrov, ki so jih v Janšev "Fox News", namenjen konstantnemu histeriziranju lastne volilne baze, zmetali madžarski poslovneži iz Orbanovega kroga in pragmatični kupovalci političnega miru na čelu slovenskih državnih podjetij. Je slovenski obraz svetovne konservativne revolucije, ustvarjen za lažjo prodajo njenih idej.
A bistvo je vseeno naslednje. Enako kot pri Trumpu leta 2016 nam je letošnja izvolitev Zale Tomašič pokazala, da onkraj Pop TV, nacionalke in drugih največjih slovenskih medijev obstaja precej velik paralelni politični balon, o katerem politični in drugi analitiki v resnici ne vedo kaj dosti. In vse to je dobra lekcija za leto 2026.
