"Kazensko ovadbo sem zavrgel, saj gre za splošne grožnje, ki niso v toliko konkretizirane. (...) Njegove navedbe o polomljenju nog vsem v ZD Kamnik namreč ne izpolnjujejo zakonskih zahtev po konkretizaciji in individualizaciji. (...) Naznanjeno dejanje nima zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje." (sklep okrožnega državnega tožilstva o grožnjam zaposlenim v Zdravstvenem domu Kamnik)
V deželo na sončni strani Alp, že tako znano po odličnih športnikih, je prišla nova disciplina: grožnje zaposlenim v zdravstvenemu sistemu na dolge proge. Bojana Beović, infektologinja, ki je za največjega strokovnjaka za vprašanja epidemilogije neformalno razglasila razvpitega obramboslovca, opozarja, da se grožnje proti zdravnikom in zdravstvenemu sistemu na splošno povečujejo.
Verjamem, da trditev resnično drži. Naš zdravstveni sistem je že tri leta neprestano v središču pozornosti in vrtincu pohval in graj. V času epidemije je moral prestaviti v prestavo za ekstremne razmere in navadnim smrtnikom, ki so slučajno v nepravem trenutku razvili rakavo ali kakšno drugo hudo obolenje, ni bil dostopen. Čakalne dobe, ki so bile že prej na meji dopustnih, so postale nevzdržne.
Poslušali smo zgodbe o neverjetnih ekscesih. Nekateri ortopedi, ki so v službi profesionalno gledali v zrak in za to pobirali dvakratnik plače, so popoldne delali pri zasebnikih in tako zaslužili še več denarja. Netransparentne nabave v UKC Ljubljana so svojevrstna legenda - ob boku jim stojijo le gore ventilatorjev, ki smo jih kupili zaradi epidemije covid-19, čeprav smo vedeli, da niso primerni za predihavanje pacientov s covid-19. Tudi napoved zdravniške stavke iz neba ni ravno koristila, čeprav do nje, kot kaže, le ne bo prišlo. Vsaj do volitev ne. Enako tudi javno objavljanje plač zaposlenih v zdravstvu, pri katerih ne vidimo, da gre v veliki meri za izplačila za nočno in nadurno delo.
Preberite še:
Čas je, da Bešič Loredan ugrizne v gnilo jabolko #kolumna
Za dolge čakalne vrste veliko drugih krivcev
Vse to in še marsikaj podobnega so razlogi, zakaj se uporabniki zdravstvenega sistema upravičeno čutimo izigrane in jezne. Zdravstveni sistem nas pusti na cedilu, ko ga najbolj potrebujemo, in glede tega ne moremo kaj dosti storiti. Jeza je povsem pričakovan odziv na vse, kar se dogaja.
Toda grožnje zaposlenim v zdravstvenem sistemu niso primeren odziv, ampak so vredne obsodbe. Za dolge čakalne vrste je kriva cela kopica ljudi, toda zdravnik in medicinska sestra v zdravstvenem domu gotovo nista med njimi. Farmacevt v lekarni gotovo ne more odgovarjati za to, kaj so počeli zdravniki v neki drugi ustanovi na drugem koncu države, strežnica ni povzročila zdravniške stavke in lokalna fizioterapevtka ni bila odločilna pri izbiri izvajalcev hitrega testiranja za covid-19. Žal je tako, da upravičeno jezo povzroči gospoda, ki je navadni smrtniki v živo ne vidimo. Vidimo pa izvajalce v zdravstveni dejavnosti in - ker smo na zdravstvo jezni - vse preradi jezo stresemo na tistega, ki je v tistem trenutku najbližji.
Načini, kako lahko izrazimo nezadovoljstvo s sistemom, obstajajo, ampak niso ravno oglaševani. Na ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko naslovimo pobude, kjer podamo svoje predloge, kako bi stvari izboljšali, ali opozarjamo na napake sistema. Vsaka ustanova, bolnišnica, klinični center, zdravstveni dom ali karkoli tretjega ima lastne načine sporočanja nezadovoljstva in predlogov. Imamo portal Predlagam vladi, pišemo lahko pisma poslancem in drugim predstavnikom ljudstva. Možnost so tudi demonstracije, dobrodošlo bi bilo videti kak zbor, kjer je zahteva malo boljša kot "hočemo več denarja zase".
Enako, kot so grožnje pacienta, da bo "vsem polomil noge", očitno nespecifične in se iz njih ne da zaključiti, da je grozil, je nespecifična tudi izjava "nismo zadovoljni, hočemo bolje!". Res je, hočemo boljše, toda moramo se usesti, vzeti moramo glavo v roke in razmisliti, kako točno bi nam bilo boljše in na kakšen način to lahko dosežemo. Šele takrat imamo pred sabo nekaj koristnega, kar lahko s pravilnim pristopom sistem popravimo, izboljšamo ali nadgradimo.
Preberite še:
Covid-19 nam je pokazal, kaj vse je narobe v zdravstvu #kolumna
Če nas dovolj stopi skupaj, lahko kaj spremenimo
Marsikomu v Sloveniji se vse to verjetno zdi izguba časa, saj nas tako ali tako ne bodo slišali ali upoštevali. To v nekaterih primerih morda drži, toda če se dovolj ljudi pritoži nad isto težavo, se lahko tudi kaj spremeni. Poleg tega vsem zagotavljam, da z grožnjami nekemu naključno izbranemu zdravniku zagotovo ne bomo spremenili ali izboljšali zdravstvenega sistema.
Če hočemo boljši in bolj kultiviran, človeku primeren zdravstveni sistem, ga moramo graditi na kultiviran, človeku primeren način. Kaj se zgodi, ko vse gradimo na sili, grožnjah in zasmehovanju, smo pa tako ali tako dve leti in pol gledali vsak dan. Vodni top in solzivec nista omajala volje ljudstva, da ostanemo demokratična republika.
Tudi grožnje z lomljenjem nog vsem v zdravstvenem domu ne bodo omajale zdravstvenega sistema, da naredi kako spremembo.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
