Zakaj je ustavno sodišče razveljavilo volitve v Romuniji? Objavljamo sodbo

Minuli teden je slovensko ustavno sodišče prejelo dve ustavni pritožbi zaradi suma, da je izraelska zasebna obveščevalna agencija Black Cube v pomembni meri vplivala na marčevske parlamentarne volitve. 

Vložila sta jo glasbenik Darko Nikolovski in skupina vidnih državljanov na čelu z Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje v vladi LDS. Ustavnemu sodišču predlagata, da zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev razveljavi zapisnik o ugotovitvi njihovega izida, do dokončne odločitve pa zadrži tudi imenovanje vlade.

Obe ustavni pritožbi sta v političnih in pravniških krogih sprožili številne odzive, pri čemer so nekateri predvolilno dogajanje v Sloveniji primerjali s predsedniškimi volitvami v Romuniji, ki jih je tamkajšnje ustavno sodišče decembra 2024 razveljavilo. Toda nihče od pravnikov v Sloveniji do zdaj ni podrobneje razložil, zakaj se je romunsko ustavno sodišče odločilo za tako kontraverzno odločitev. 

Preberite še:
Afera Black Cube: SDS, NSi in Resni.ca zahtevajo preiskavo Sove in policije

Kaj se je zgodilo v Romuniji?

Romunsko ustavno sodišče je decembra 2024 razveljavilo prvi krog predsedniških volitev zaradi suma resnih nepravilnosti in tujega vpliva na volitve. Glavni razlog je bila nepričakovana zmaga skrajno desnega kandidata Călina Georgescuja, za katerega so romunske obveščevalne službe trdile, da je imel koristi od usklajene spletne kampanje, povezane z Rusijo.

Sodišče je pri tem navedlo več ključnih problemov:

- uporabo netransparentnih digitalnih kampanj na TikToku in drugih omrežjih,

- domnevna uporaba umetne inteligence in avtomatiziranih računov za vplivanje na volivce,

- neprijavljeno financiranje kampanje,

- možni kibernetski napadi in zunanje vmešavanje v volilni proces.

Pri tem se je ustavno sodišče sklicevalo na suverenost Romunije in ustavno pravico njenih prebivalcev do obveščenosti. Pri tem je Georgescu uradno prijavil skoraj ničelne stroške kampanje, medtem ko so poznejše preiskave pokazale obsežno spletno promocijo in domnevno financiranje iz neprijavljenih virov.

Objavljamo tudi povezavo do odločbe

Tako je romunsko sodišče utemeljilo razveljavitev volitev

Ustavno sodišče je presojalo na podlagi gradiv in informacij, ki jih je prejelo od ministrstva za notranje zadeve (generalnega direktorata za notranjo varnost), dveh romunskih obveščevalnih služb in posebne telekomunikacijske službe. 

Sodišče je ugotovilo:

1) Da je bil volilni postopek za volitve predsednika Romunije v celoti in v vseh svojih fazah prizadet zaradi številnih nepravilnosti in kršitev volilne zakonodaje, ki so izkrivile svobodno in pravilno izražanje volje državljanov ter enake možnosti volilnih tekmecev, vplivale na transparentnost in poštenost volilne kampanje ter prezrle zakonske določbe glede financiranja volilnih kampanj. Vsi ti vidiki so skupaj povzročili nespoštovanje temeljnih načel demokratičnih volitev.

2) Da so "volilne pravice temeljne politične pravice, ki predstavljajo predpogoj za demokracijo in demokratično delovanje države ter se izvajajo v skladu z zahtevami ustave in zakonov".

3) Da so poštene volitve izraz suverenosti in temeljno načelo romunske države, ki je podlaga za ugotavljanje izida volitev predsednika Romunije. Zato je država dolžna zagotoviti transparenten volilni proces v vseh njegovih sestavinah, da zagotovi integriteto in nepristranskost volitev, ki sta predpogoj za resnično ustavno demokracijo, demokratični razvoj države in jamstvo za obstoj pravne države.

4) Da ima država pozitivno odgovornost preprečevati vsakršno neupravičeno vmešavanje v volilni proces glede ustavnih načel. Zato mora država obravnavati izzive in tveganja, ki jih predstavljajo organizirane informacijske motnje, sposobne spodkopati integriteto volilnih procesov.

5) Da se glavni očitki v zvezi z volitvami predsednika Romunije leta 2024 nanašajo na manipulacijo volivcev in izkrivljanje enakih možnosti volilnih tekmecev z netransparentno uporabo digitalnih tehnologij in umetne inteligence v volilni kampanji v nasprotju z volilno zakonodajo ter s financiranjem kampanje, tudi spletne, iz neprijavljenih virov.

6) Da je način izvedbe volilnega procesa za predsedniške volitve leta 2024 vplival na svobodno izražanje volje državljanov.

7) Da svoboda volivcev pri oblikovanju mnenja vključuje pravico do ustrezne obveščenosti pred sprejetjem odločitve. "Politično oglaševanje se lahko včasih spremeni v 'vektor dezinformacij', zlasti kadar ne razkriva svoje politične narave, izvira od sponzorjev zunaj Evropske unije ali uporablja tehnike ciljanja oziroma distribucije oglasov. Zato je treba izključiti vmešavanje državnih ali nedržavnih subjektov pri izvajanju propagandnih ali volilnih dezinformacijskih kampanj," je zapisalo romunsko ustavno sodišče.  

8) Da je bila svobodna volja volivcev kršena, ker so bili volivci zavedeni z volilno kampanjo, v kateri je bil eden od kandidatov agresivno promoviran z obhodom nacionalne volilne zakonodaje in zlorabo algoritmov družbenih omrežij.

9) Med vsemi kandidati in strankami morajo biti zagotovljene enake možnosti, država pa mora do njih zavzeti objektiven in nepristranski odnos ter enotno uporabljati zakonodajo. Poraba za volilno oglaševanje se lahko omeji za zagotovitev enakih možnosti. Enake možnosti je treba ocenjevati tudi z vidika ravnanja volilnih tekmecev pri uporabi družbenih omrežij, novih tehnologij, sistemov umetne inteligence in financiranja kampanj.

10) Da je bila v smislu ustave prizadeta enakost možnosti volilnih tekmecev, kar pomeni poseg v samo pravico biti izvoljen. Nepravilnosti v volilni kampanji so vplivale na volilne tekmece, saj so ustvarile očitno neenakost med kandidatom, ki je manipuliral z digitalnimi tehnologijami, in ostalimi kandidati v volilnem procesu. Obsežna izpostavljenost enega kandidata je namreč povzročila sorazmerno zmanjšanje spletne medijske izpostavljenosti drugih kandidatov.

11) Da je zakonito in transparentno financiranje volilne kampanje pomemben dejavnik pravilnosti volilnega procesa, transparentno pa mora biti tudi financiranje spletnih dejavnosti. Platforme družbenih omrežij bi morale biti zavezane k doslednemu razkrivanju podatkov o političnem oglaševanju in njegovih financerjih.

12) Da je kandidat kršil volilno zakonodajo glede financiranja predsedniške volilne kampanje. Izjave, ki jih je eden od kandidatov predložil Stalnemu volilnemu uradu glede proračuna kampanje in v katerih je navedel, da znaša 0 levov, so v nasprotju s podatki iz "Informativnih zaznamkov" Ministrstva za notranje zadeve - Generalnega direktorata za notranjo varnost in Romunske obveščevalne službe. Zato je bilo kršeno načelo transparentnosti financiranja volilnih kampanj, kar vzbuja sum glede poštenosti volitev.

Preberite še:
Zoran Stevanović bo v koaliciji, njegov telefon pa v opoziciji

Tudi v EU veljajo strožja pravila 

Ustavno sodišče v Romuniji je zato 6. decembra 2024 v celoti razveljavilo vse volilne postopke, "vključno z glasovi, že oddanimi v drugem krogu volitev". 

Evropska unija je sicer po ameriških predsedniških volitvah in referendumu o Brexitu začela precej resneje obravnavati vprašanje tujega vpliva na demokratične procese. Številni še vedno ne vedo, da od oktobra 2025 v EU veljajo pravila za transparentnost političnega oglaševanja, že od februarja 2024 pa morajo velike platforme (Facebook, TikTok, YouTube, X) hitreje ukrepati proti lažnim informacijam o volitvah, organiziranim manipulacijam, lažnim računom in botom, tujim propagandnim kampanjam ...