Skrita preteklost poslancev Resni.ce: blokade, stečaji in davčni dolgovi

Kar trije poslanci Resni.ce, med njimi tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, so imeli v zadnjih letih kot podjetniki večkrat blokirane bančne račune, eden od njih pa je še vedno lastnik podjetja, ki ima od 30 do 50 tisoč neporavnanega davčnega dolga do države.

To je razvidno iz analize poslovne preteklosti Stevanovića, vodje poslanske skupine Resni.ce Katje Kokot in poslanca Borisa Mijiča, ki smo jo na podlagi javno dostopnih podatkov opravili na necenzurirano.si. Ključne ugotovitve so:

-        Zoran Stevanović in Katja Kokot sta imela od jeseni 2021 kot samostojna podjetnika, ki sta se ukvarjala s poslovnim svetovanjem oziroma veterino, skupaj kar deset blokad oziroma rezervacij na bančnih računih. Pri Stevanoviću je najdaljša trajala osem dni, pri Kokot pa dvanajst.

-        Stevanović je bil desetletje nazaj lastnik podjetja za varovanje Feniks VS, ki je končalo v stečaju. Za podjetjem je ostala prazna stečajna masa in sumi nepravilnosti, na katere je sodišče opozorila njegova stečajna upraviteljica.

-        Boris Mijič je še vedno lastnik in direktor podjetja Progros, ki se ukvarja z gradbeništvom in gostinstvom, od lanskega avgusta pa je na seznamu davčnih dolžnikov. Edini bančni račun ima blokiran že leto dni.

-        Obenem je Mijič nekdanji lastnik in prokurist podjetja Progros 1, ki je leta 2020 končalo v stečaju na zahtevo finančne uprave (Furs), za seboj pa pustilo 400 tisoč evrov dolgov do poslovnih partnerjev. Le nekaj mesecev preden je zašlo v težave, je od države prejelo 17 tisoč evrov subvencije za zaposlovanje.

Pozor: tega dela poslovne preteklosti poslancev Resni.ce v njihovih življenjepisih, objavljenih na spletni strani državnega zbora, ni mogoče zaslediti. Kaj vse smo torej uspeli izbrskati?

Preberite še:
"Zoran Stevanović nas je silil, da plačamo več tisoč evrov"

Podjetje za varovanje, ki ga je Stevanović zamolčal

"Pazite! Jaz bom na svojem položaju dobil letos manjšo plačo, kot sem jo lani zaslužil samo s popoldanskim s.p.-jem," je minuli teden v videoposnetku na družbenih omrežjih dejal Stevanović. Plača predsednika državnega zbora po novem znaša dobrih 7.000 evrov bruto. Ali in koliko je Stevanovič lani zaslužil kot "popoldanec", ki je bil redno zaposlen kot predsednik stranke, iz javnih virov ni mogoče ugotoviti.

Toda kot samostojni podjetnik je očitno večkrat zašel težave. Od junija 2022 je imel njegov s.p. kar šestkrat blokado oziroma rezervacijo na bančnem računu. Komu je bil dolžan, ni znano, blokade pa so trajale od enega do osmih dni. V času prejšnje vlade je sicer prejel za skoraj 13 tisoč evrov državne pomoči za blaženje posledic epidemije covid-19 in odpustkov prispevkov za socialno varnost.

Da je bil Stevanović samostojni podjetnik, je mogoče prebrati tudi v njegovem uradnem življenjepisu na straneh državnega zbora. A tam ni mogoče zaslediti podatkov o propadlem podjetju za varovanje, ki ga je vodil in je končalo v stečaju.

Gre za podjetje Feniks VS, ki ga je Stevanović v začetku leta 2013 soustanovil s Tanjo Pajić, Sonjo Badiura in Gabrom Kristanom. V treh letih je njihovo podjetje ustvarilo 135.000 evrov prihodkov od prodaje. Med večjimi strankami sta bili tudi mestni občini Nova Gorica in Novo mesto ter občina Jesenice.

Preberite še:
Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?

Tri blokade na računu Katje Kokot v nekaj mesecih

To je bilo že v času, ko je imel Stevanović težave z zakonom. Tožilstvo ga je obdolžilo, da je gostu enega od kranjskih lokalov z udarcem prizadejal lahko telesno poškodbo, a ga je sodišče zaradi pomanjkanja neizpodbitnih dokazov oprostilo.

Leta 2016 je podjetje Feniks VS končalo v stečaju, kamor ga je poslal Stevanović. "S prihodki podjetja ni bilo moč pokrivati stroškov in dolgov," je takrat pojasnil. Toda stečajna upraviteljica Klaudija Gaber je odkrila prazno stečajno maso in sume nepravilnosti v podjetju, ki mu je ministrstvo za notranje zadeve odvzelo licenco za varovanje. Od Stevanovića je zato zahtevala pojasnila o nekaterih nakazilih v mesecih pred stečajem.

Zgodba z blokadami je podobna tudi pri Katji Kokot, ki je leta 2015 odprla s.p., prek katerega se je ukvarjala z veterinarskimi storitvami. Kot je sama navedla v življenjepisu, je šlo za "delo v veliki in mali praksi".

V tem času je imela Katja Kokot šest kratkotrajnih blokad oziroma rezervacij na bančnem računu. Zgolj v letu 2022 kar tri, julija istega leta pa je s.p. tudi zaprla.

Preberite še:
Rekord kandidata Resni.ce: 1,5 milijona evrov za brezplačno pravno pomoč

Poslanec je lastnik podjetja na seznamu davčnih dolžnikov

Polna blokad, stečajev in dolgov je tudi podjetniška pot Borisa Mijiča, Ljubljančana, ki je kandidiral za poslanca v Gornji Radgoni. Ta je imel v letih od 2010 do 2013 odprt s.p. za slikopleskarstvo, ki je imel praktično ves ta čas blokiran račun.

Od maja lani je direktor in lastnik družinskega podjetja Progros, v katerem je bil prej prokurist. To se ukvarja z gradbeništvom, upravljalo pa je tudi z dvema gostinskima lokaloma v Ljubljani. Čeprav je 2024 ustvarilo rekordnih 1,4 milijona evrov prihodkov in 15 tisoč evrov čistega dobička, se je kmalu zatem znašlo v težavah.

Kot omenjeno, je podjetje Progros lani spomladi prevzel Boris Mijič. Tri mesece pozneje se je znašlo na seznamu davčnih dolžnikov. Po zadnjih podatkih ima do države za med 30 in 50 tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti.

Iz baze EBONITETE.SI je razvidno, da ima podjetje Progros že leto dni blokiran edini bančni račun, da sodi med nepredlagatelje obrazca za obračune davčnega odtegljaja (REK), da ima najnižjo možno bonitetno oceno in da je pri podjetju že podana domneva insolventnosti.

Preberite še:
Stevanović naj zamenja slogan Resni.ce. Moč ljudem? Ne, moč Janši

Kaj je bilo krivo za stečaj? "Nevestnost zaposlenih"

V Mijičevem življenjepisu na spletni strani državnega zbora ni mogoče najti niti besede o podjetju Progros. Mijič je navedel, da je kot pogodbeni partner gradbenega podjetja Kolektor Koling sodeloval pri projektu gradnje nove ljubljanske železniške postaje, ki se je začela jeseni 2024.

V istem času se je podjetje Progros zaradi pravnomočno ugotovljenih prekrškov znašlo na črnem seznamu podjetij, za katere velja prepoved zaposlovanja in dela tujcev.

Prav tako v Mijičevem življenjepisu ni omembe podjetja Progros 1. Temu je država še v začetku leta 2017 izplačala 17 tisoč evrov subvencij za zaposlovanje. Medtem ko je podjetje še istega leta skupaj ustvarilo 1,5 milijona evrov prihodkov, so se decembra začele blokade bančnih računov, ki so trajale tri leta - do stečaja, ki ga je zahteval Furs.

Kot je stečajnemu upravitelju podjetja Progros 1 pojasnjeval zadnji direktor Miladin Mijič, je do stečaja prišlo zaradi "penalov iz pogodbenih razmerij ter nevestnosti zaposlenih". Ta je vmesnem času sicer že ustanovil novo gradbeno podjetje.