Cepljenje proti SARS-CoV-2 v Sloveniji napreduje, a ne po zaslugi vlade, svetovalnih skupin ali Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Deluje samo zato, ker si ljudje želijo svobode. Svobode zbiranja, svobode kulturnih prireditev in svobode dopusta brez ovir. Ljudje računajo, da bodo svobodni, če se bodo cepili, pa čeprav z maskami, ki jih v ZDA opuščajo za cepljene. Mi pa bomo čakali na 60-odstotno precepljenost, ki je nikoli ne bomo dosegli.
Ljudje se ne bodo cepili, ker se bojijo virusa in bolezni. Virusa nas ni več strah. Strah nas je bilo približno mesec dni lani spomladi. Ko smo ugotovili, da virus prizadene starejše in nekaj posameznikov pod 50. letom, nas virusa ni bilo več strah. Pričeli smo se obnašati nevarnosti primerno. Bili so poizkusi strašenja pred kresovanjem, prikazanem kot gotovi vir virusa, ki nas bo spravil na kolena kot italijanski Bergamo. Bili so poizkusi strašenja z izenačevanjem covid-19 s kugo in hemoragično mrzlico, a so bili strel v koleno. Tako kot tudi kolaps sistema epidemiološkega spremljanja epidemije covid-19, do česar je prišlo jeseni.
Preberite še:
Za promocijo cepljenja novačili svetnika SDS in pisca na Nova24TV #video
Zakaj zagona za cepljenje jeseni ne bo več
Ljudje se ne bodo cepili, ker jim je mar za sočloveka, ki ne more biti cepljen, ali za krhkega starostnika, četudi je to njihova 80-letna mama ali oče. Ne bodo se cepili, da preprečili prenos okužbe na sodelavca, ki ima doma partnerja z rakom. Cepili se bodo samo zaradi tega, da bodo lahko brezskrbno uživali. S stališča osebne svobode s tem ni nič narobe. Hudo narobe pa je s stališča javnega zdravja, sočutja do drugega in obvladovanja epidemije. Krhkim starostnikom letos jeseni ne bo več pomagala zaščita, ki so jo pozimi dobili s prebolelo okužbo ali s cepljenjem. Pomagalo jim bo edino to, da se ponovno cepijo in da se cepijo njihovi bližnji in s tem preprečijo vnos virusa v domovanje. Trenutni zagon za cepljenje bo do poletja izginil. Jeseni, ko bi se morali ponovno cepiti s poživitvenim odmerkom, bodo to storili le redki.
Zakaj je temu tako in kakšni so razlogi, da bomo jeseni v podobnem položaju, kot smo bili lansko jesen? Bodo ponovno neodgovorni ljudje krivi za četrti in peti val?
- Resnični razlog tiči v naših odločevalcih, ki nas skozi epidemijo vodijo v skladu s trenutnim navdihom.
- Razlog tiči v tem, da je še vedno glavni Jelko Kacin, ki vedno znova in znova obračunava z zdravniki, ki si upajo povedati, da je cesar gol.
- Razlog je v tem, da ne spoštujejo znanosti in izkušenj strokovnjakov.
- Razlog je tudi v tem, da sta glavna zdravnika Milan Krek in Bojana Beović, ki nas vodita skozi epidemijo, poslušna Janezu Janši in ne medicinski stroki.
Krek in Beovićeva bi se morala prva oglasiti, ko smo SARS-CoV-2 razglasili za enako nevarnega kot viruse, ki povzročajo hemoragične mrzlice. Mišja mrzlica je hemoragična mrzlica. Smo zaradi tega prepovedali pospravljati kleti in drvarnice? Smo prenehali pripravljati drva? Retorično vprašanje, ki ne bo dobilo odgovora. V isto skupino nevarnih okužb spadajo ošpice, ki so 10-krat bolj nalezljive kot SARS-CoV-2. Smo decembra 2019 naredili kakršnokoli paniko zaradi izbruha ošpic na Škofjeloškem? Edini ukrep, ki so ga priporočili epidemiologi, je bilo prisilno zračenje prostora za 15 minut. Ni bilo pozivov Bojane Beović staršem v tej občini, naj cepijo otroke proti ošpicam, če jih še niso. Njuno delovanje in (ne)ukrepanje nas je pripeljalo do tega, da nas ne vodi več razum, ampak maščevalno panični odzivi na epidemijo.
Preberite še:
Največja skrivnost cepljenja: množično vpisovali ljudi za nazaj
Vsak teden spreminjamo strategijo cepljenja
NIJZ, organizacija, ki je doslej dobro obvladovala cepljenje v Sloveniji, je v začetku epidemije dobro vodila epidemijo, na osnovi strokovnih dognanj in razuma. Pod vodstvom Milana Kreka se je to spremenilo. Deležni smo bili več navdiha kot razuma. Dopustil je, da je vodenje epidemije prevzela dobro plačana svetovalna skupina, ki je niso vodili epidemiologi. Še vedno je sestavljena iz posameznikov, ki ne razumejo potreb ljudi. Dopustil je, da so svoje ozke interese uveljavljali Jelko Kacin, Uroš Urbanija in nazadnje Edvard Kadič. Osebe, ki nimajo pojma, in so "uhljebi"* našega sistema.
Ljudje se ne bodo cepili, ker jim je mar za sočloveka, za sodelavca, ki ima doma partnerja z rakom, ali za krhkega starostnika, četudi je to njihova 80-letna mama ali oče. Cepili se bodo samo zaradi tega, da bodo lahko brezskrbno uživali.
Kaj je vodilo Milana Kreka in Bojano Beović, da nista odstopila, ko Janez Janša kot začasni zdravstveni minister ni naročil dodatnih ponujenih odmerkov Pfizerja, vesta samo onadva. Že konec decembra je bilo v strokovni literaturi jasno, da cepivo AstraZenece ne bo tako zelo učinkovito kot Pfizerjevo. Ne za preprečevanje hospitalizacij in smrti, kot tudi ne za preprečevanje okužb. Hkrati se je vedelo, da stranski učinki po cepljenju ne bodo niti približno tako hudi kot posledice okužbe pri starejših.
Kaj je imela v mislih Bojana Beović, ko je na tedenski ravni spreminjala strategijo cepljenja? Po vsej verjetnosti nič. Če bi kaj razmišljala, ne bi bilo nekaj časa v veljavi, da je AstraZeneca priporočljiva samo za ljudi med 60. in 64. letom. Če bi kaj razmišljala, ne bi predlagala mešanja cepiv, narejenih z različnimi tehnologijami, kar se še ni zgodilo v zgodovini cepljenja. Evropska agencija za zdravila (EMA) ni umaknila AstraZenece iz obtoka. Ni je priporočila za tako ozko skupino ljudi kot mi. Ni predlagala mešanja cepiv. Ugotovila je, da novi koronavirus predstavlja veliko večjo nevarnost za nastanek krvnih strdkov kot pa cepivo AstraZenece.
Kaj je bilo Bojani Beović, da ni skočila v zrak, ko smo edini na svetu rekli, da je en odmerek tega cepiva dovolj za zaščito? Drži, da v navodilih za uporabo AstreZenece piše, da lahko en odmerek zaščiti pred hudo boleznijo. Toda enako piše pri Pfizerju. V obeh navodilih za uporabo pa je mogoče prebrati, da pred hudo boleznijo skoraj zagotovo ščitita le dva odmerka. V navodilih za uporabo AstraZenece piše, da je drugi odmerek možen že po štirih tednih od prvega. Zakaj v Sloveniji še vedno vztrajamo pri bedastem pravilu, da se z AstraZeneco v drugo cepi šele po devetih do dvanajstih tednih, ali celo pozneje? Morda je to glavni razlog za zavračanje AstraZenece in ne strah pred stranskimi učinki. Ljudje so naveličani vsega. Želijo si svobode in dopusta izven Slovenije čim prej, ne pa šele konec poletja.
Preberite še:
Stavili smo na cenejšo AstroZeneco, a nas bo to drago stalo #video
Še vedno nismo precepili starejših
Sedaj se ponovno obrača strategija cepljenja, saj moramo porabiti večje količine cepiva. Zato bomo cepili tiste, ki jih v oglasu NIJZ nagovarjajo mladi vplivneži. Kaj si o tem misli Bojana Beović, ne vemo. A ponovno bi morala zaropotati, saj nismo niti približno pocepili starejših od 50, ki so resnično ogroženi zaradi novega koronavirusa.
Kaj dela Milan Krek, da ne posluša svojih zaposlenih na NIJZ? Obnaša se, kot da ni direktor NIJZ, ki ima edini dovolj usposobljene ljudi tako za vodenje projekta cepljenja kot tudi za izvedbo ciljne kampanje za cepljenje starejših od 50 let, ki bodo imeli največ od cepljenja. Kaj dela Milan Krek, da ne odstavi Bojane Beović s položaja vodje svetovalne skupine za cepljenje, ki je posvetovalno telo NIJZ? Zakaj Milan Krek kot dober vodja ne zaščiti svojih zdravnikov pred jastrebi? Se boji, ali pa je res popolnoma zaslepljen in nesposoben?
Navodil za uporabo zdravil se je potrebno držati. Ko sestavljamo pohištvo Ikee, se držimo navodil. Ko se borimo proti najhujši zdravstveni krizi v zadnjih 100 letih, navodil za cepljenje niti ne preberemo in jih vržemo v smeti. Nato pa se čudimo, zakaj nam ljudje ne zaupajo in verjamejo, da dobro vodimo epidemijo.
Milan Krek in Bojana Beović sta zdravnika. Bojana Beović je celo predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Le kako se lahko zjutraj pogledata v ogledalo in si zamrmrata Kodeks zdravniške etike? Ne delata v skladu s pravili stroke, kot tudi ne odgovorno in vestno. Njuna dejanja niso zaupanja vredna. Razdvajata in povzročata zmedo. Čas je, da se nekaj spremeni, ker dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje. Čas je, da odstopita.
* uhljeb – izraz za nekoga na Hrvaškem, ki ima dobro plačano državno ali paradržavno službo, ki jo je dobil zaradi prijateljev na visokih položajih in ne zaradi svojih sposobnostih.
Preberite še:
Janša se ni odrekel le cepivu Pfizer, ampak tudi Moderni
O avtorju:
Pripadnik zdravega razuma in stroke, ki je nihče nikoli nič ne vpraša. Piše pod psevdonimom, ker v tej državi drugače ne gre.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
