Na predlanskih volitvah v Združenih državah Amerike je Donalda Trumpa premagal Joe Biden. Bitka je bila okrutna, zmaga popolna, poskus državnega udara je spodletel in januarja 2021 je država končno dobila predsednika, ki položaj jemlje kot službo in dolžnost, ne kot resničnostni šov o sebi.
Toda medijska krajina se je v štirih letih trumpovanja razvadila. Praktično vsak dan, vsekakor pa nekajkrat na teden, je Trump izdavil ali storil neumnost, pomotoma priznal kaznivo dejanje, kršil ustavo, nekajkrat bi skoraj začel svetovno vojno. Za medije je bil kokoš, ki nese zlata jajca, posuta z diamanti, saj so lahko samo poročali o zadnji raboti D.J. Trumpa in že poželi zanimanje, klike, gledanost in ostale ratinge, ki zaposlenim na mizo prinašajo kruh.
Toda Biden je drugačen, saj kot veteran Washingtona - nekdanji senator in podpredsednik - točno ve, kaj pomeni biti predsednik. Starost mu ne prizanaša, to je očitno, toda gre za sposobnega in izkušenega posameznika, ki je v letu in pol pokazal bistveno več, kot sta pokazala njegova dva predhodnika. Ima svoje slabosti, toda medijski prostor je ostal razvajen, ležeren in se osredotoča predvsem na njegove napake. Škandalozni predsednik je donosen, dolgočasen je izguba časa, medtem so se gledalci navadili, da je predsednika potrebno kritizirati. Poleg tega večina medijev noče biti očitno pristranskih, zato hočejo predsednika obravnavati na enak način - ne glede na to, iz katere stranke je.
Preberite še:
Ne za otroke, za histerijo jim gre #kolumna
V čem Golob ravna drugače od Janše
Po Bidnu se tako zlivajo neštete kritike, ki so včasih utemeljene, drugič ne, saj gledalci to pričakujejo iz Trumpovih let: ko se pojavi predsednik ZDA, je njegova dejanja treba kritizirati. Neprestane kritike so v letu in pol močno načele Bidnov ugled pri volivcih.
V Sloveniji nam grozi podobno. Novo vlado imamo šele nekaj tednov, medijski prostor se polni s kritikami Golobove vlade. Nekatere so morda utemeljene, druge malo manj, vsem pa je skupno, da mediji poskušajo Goloba obravnavati enako kot Janšo in opozarjati na sleherno napako ali pomanjkljivost. Gledalci to hočemo, tega smo vajeni, sploh pa je potrebno ohraniti pogled nevtralnosti in imeti enaka pravila za vse.
Enaka pravila, enaki vatli za vse so dobrodošli. Toda ne moremo v enaki meri kritizirati predsednika vlade, ki je na pogajanja s sindikati prišel s predlogom, s katerim se sindikati ne strinjajo, kot predsednika vlade, ki je za pogajanja s policijskim sindikatom pooblastil generalnega direktorja policije, medtem ko je bila ena od zahtev sindikata njegov odstop.
Golob je na pogajanja pristopil, kot se na pogajanja pristopi: s predlogom, ki je za državo vzdržen, a je manj, kot zahteva druga stran. Enako so v končni fazi storili tudi sindikati, saj so dali na mizo predlog, ki za vlado ni sprejemljiv, ker je prišla na pogorišče. Tako običajno pogajanja delujejo, namen pogajanj je, da se ti dve stališči zbližata do točke, ki je sprejemljiva za obe strani. Janša je v svojih "pogajanjih" dal jasno vedeti, da ga stališča nasprotne strani ne zanimajo in jih ne namerava upoštevati. Ti dve dejanji nista primerljivi, čeprav mediji dejansko nudijo več pozornosti Golobu in njegovim pogajalskim izhodiščem, kot so pred dobrim letom dni nudili Janši in njegovim "pogajalskim izhodiščem".
Preberite še:
O globoki državi tovariša Urbanije #kolumna
Ne strinjati se ni isto kot norčevati se
Nestrinjanje s sogovornikom ni enako kot norčevanje iz sogovornika. Enako kot sprejemanje novega zakona, s katerim se nekateri žal ne strinjajo, ni enako zavestnemu kršenju ustave z nezakonitimi odloki. Dogovarjanje o višanju plač zaposlenim v javnem sektorju ni enako njihovemu označevanju za nekoristne parazite. Dejanja, s katerimi bo vlada najpozneje letos jeseni reševala javnofinančno krizo, niso enaka dejanjem prejšnje vlade, ki je s svojimi diletantskimi ukrepi to krizo, če že ne povzročila, pa vsaj močno poglobila.
Zavedati se moramo, da medijska nevtralnost ne pomeni, da se enako odzivamo na vse strani, temveč da se enako odzivamo na vsa dejanja. Če bo Golob kdaj začel zavestno kršiti ustavo, pričakujem enak ali še večji srd, kot smo ga imeli nad Janšo. Toda ni primerno, da imamo enak srd nad Golobom, ker je tudi on storil nekaj, s čimer se ne strinjamo. V Sloveniji nam tako grozi Bidnov sindrom, kjer bodo medijski prostor napolnile kritike sedanje oblasti - ne glede na njene dejanske napake ali uspehe.
V ZDA bodo Trumpovi zavezniki novembra letos verjetno prevzeli nekatere veje oblasti – ne zato, ker bi ponujali rešitve za težave, ki pestijo državo, temveč ker so jim pot s svojim naivnim pravičništvom trasirali mediji.
Toda to je njihov problem. Četrta vlada Janeza Janše bo naš problem.
Preberite še:
Kdo vas hujska #kolumna
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
