Odhaja prvi obraz projekta NEK2. Službo dobil pri najbogatejših Slovencih.

Dejan Paravan, generalni direktor Gen Energije, solastnice slovenske polovice Nuklearne elektrarne Krško (NEK), odhaja s položaja. 

Kot smo neuradno izvedeli, naj bi nadzornike na današnji seji seznanil z odstopom. Uradnih informacij o tem za zdaj ni. Po naših informacijah pa Paravan odhaja na lastno željo. Novo službo naj bi namreč našel v družbi NGEN, ki jo lastniško obvladujeta dva od najbogatejših Slovencev: ustanovitelj podjetja za trgovanje z emisijskimi kuponi Belektron Boštjan Bandelj in kripto milijonar Damian Merlak.

Kdo bo nasledil Paravana, za zdaj ni znano. Po neuradnih informacijah naj bi nekateri člani nadzornega sveta že na današnji seji želeli na njegov položaj imenovati dosedanjo članico poslovodstva Nado Drobne Popovič, a naj bi ta to možnost zavrnila. 

Sama naj bi namreč želela, da nadzorniki izpeljejo nominacijski postopek, po katerem bi izbrali novega generalnega direktorja s polnim mandatom. Kot že omenjeno, teh informacij včeraj pozno popoldne uradno ni bilo mogoče preveriti. Nadzorni svet Gen Energije sicer vodi Žiga Debeljak, prvi mož Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Preberite še:
Ljudem dražje položnice, sekretarju za energetiko pa nova služba

Kdo je Dejan Paravan 

Paravan je na čelo Gen Energije prišel novembra 2022, nekaj mesecev po začetku mandata vlade Roberta Goloba. Na položaju je zamenjal Blaža Košoroka, dotedanjega državnega sekretarja za energetiko, bivšega generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in dolgoletnega člana SDS, ki je bil na vrh Gen Energije imenovan v zadnjih mesecih tretje vlade Janeza Janše.

Kariera Dejana Paravana je bila več kot dve desetletji neločljivo povezana z Golobom. Leta 2004 je prišel v podjetje Istrabenz-Gorenje energetski sistemi, kjer je bil zadolžen za trgovanje. Podjetje, ki ga je takrat vodil Golob, sta v času LDS ustanovila Istrabenz Igorja Bavčarja in Gorenje, ki ga je takrat vodil Franjo Bobinac. 

Že decembra 2006, v času prve Janševe vlade, je Paravan postal eden od štirih zastopnikov družbe Gen-I, v katero je takrat lastniško vstopila Gen Energija. V družbi, ki je v tem času postala največji slovenski trgovec z električno energijo, je imel Paravan vrsto vodstvenih vlog. Med drugim je skrbel za razvoj prodaje, inovacije, upravljanje z energetskimi portfelji in strateške naloge. Kot je znano, je Golob vodil Gen-I do jeseni 2021. 

Preberite še:
Reševanje TEŠ6: državo čaka še en milijardni račun

Referenduma ni bilo, a aktivnosti za NEK2 se nadaljujejo

Leto dni pozneje, jeseni 2022, torej že v času Golobove vlade, je bil Dejan Paravan imenovan na čelo Gen Energije. Poslovodstvo Gen Energije ima tri člane: ob Paravanu in Nadi Drobne Popovič, nekdanji predsednici uprave Petrola, ki je bila za finančno direktorico imenovana junija lani, v njem sedi še poslovni direktor Bruno Glaser, pred tem vrsto let zaposlen v NEK. 

Gen Energija je ena od dveh največjih domačih energetskih skupin. V njenih rokah so slovenska polovica NEK, Savske elektrarne, Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), Termoelektrarna Brestanica (TEB) in polovični lastniški delež v skupini GEN-I, ki ima v lasti Elektro energijo in več kot 20 podjetij v Sloveniji in tujini. 

Paravan je bil do zdaj tudi prvi obraz načrtovanega drugega bloka krške nuklearke (NEK2), največjega infrastrukturnega projekta v zgodovini Slovenije. Ocene vrednosti tega projekta se brez stroškov financiranja gibljejo v razponu od 9 do 16 milijard evrov. 

Gen Energija je imela kot investor v projekt glavno vlogo v kampanji pred posvetovalnim referendumom o NEK2. Ta bi moral biti izpeljan konec lanskega novembra, a ga je državni zbor mesec dni prej preklical. Prejšnji mesec so iz Gen Energije sporočili, da kljub temu nadaljujejo z začrtano časovnico projekta. Novinarjem so predstavili postopke, povezane s pobudo za državni prostorski načrt, rezultate študij tehnične izvedljivosti in prvi del varnostnega poročila lokacije pri Krškem.

Preberite še:
Kakšna je razlika med TEŠ6 in NEK2? Da o TEŠ6 nikoli nismo odločali na referendumu #podcast

Kako posluje Gen Energija

Družba Gen Energija je imela lani 439 milijonov evrov prihodkov, kar je 20 odstotkov manj kot leta 2023. Čisti dobiček je bil nižji za 14 odstotkov, saj je znašal 143 milijonov evrov. Skupina Gen pa je ustvarila 2,2 milijarde evrov prihodkov. Ti so bili za 36 odstotkov nižji kot v letu 2023, čisti dobiček pa je s 186 milijoni evrov za predlanskim zaostal za devet odstotkov.

Kljub padcu so bili rezultati nad načrtovanimi. To je posledica stabilnega obratovanja proizvodnih objektov skupine na čelu z NEK in HESS. Edinemu lastniku, torej državi oziroma njenemu SDH, je sicer Gen Energija izplačala 93 milijonov evrov dividend.

Pred dobrim mesecem dni je Gen opravil enega večjih prevzemov v energetiki. Za 36 milijonov evrov je kupil družbo Gorenjske elektrarne, ki ima skupno 302 megavatov moči za proizvodnjo elektrike iz vodne energije in skupno več kot 20 megavatov moči za proizvodnjo s sončnimi elektrarnami. Pred tem je bila družba v lasti Elektro Gorenjske, ki je v večinski lasti države. Nekaj manj kot 20 odstotkov delnic pa je v lasti zasebnih lastnikov.