Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak si želi še pred koncem mandata prevzeti nadzor nad enim največjih poslov v domači energetiki.
Gre za več sto milijonov evrov vredno odlagališče radioaktivnih odpadkov ob Nuklearni elektrarni Krško (NEK), ki ga bo gradila državna Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Po informacijah iz več virov naj bi njeno vodenje v naslednjih dneh prevzela Petra Grajžl, vodja Vizjakovega kabineta in življenjska sopotnica njegovega dolgoletnega sodelavca Aleksandra Zupančiča. Na položaju naj bi zamenjala Sandija Virška, ki mu bo mandat direktorja potekel prihodnji ponedeljek.
Kot smo izvedeli, se je na razpis za novega direktorja agencije prijavilo pet kandidatov, med njimi tudi Viršek. Ker se je upravni odbor minuli petek odločil, da ne bo izbral nobenega od njih, naj bi za vršilko dolžnosti direktorice imenoval Petro Grajžl. Njena kariera je tesno povezana z Vizjakom in Zupančičem. Do lani je delala za Komunalo Brežice, ki jo je vrsto let vodil Zupančič. Gre za podjetje v lasti brežiške občine, kjer je bil Vizjak večkrat izvoljen za poslanca. Leta 2020 je Zupančič postal vodja Vizjakovega kabineta. S položaja je odšel po tem, ko je bil letos imenovan za direktorja Elektra Ljubljana, nasledila pa ga je Petra Grajžl.
Preberite še:
Vizjakov človek iz kabineta in za Petrol v kazenskem postopku
Zmagal konzorcij Škrabca, Petriča in Južne
Vizjakova zaupnica bo na mizo dobila eno največjih odločitev v zgodovini te javne agencije - izbor izvajalca za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov. Projekt že zdaj spremljajo nenavadne okoliščine. Za posel so se sprva potegovali trije kandidati:
- konzorcij družb Riko Janeza Škrabca, Kolektor CPG Stojana Petriča in CGP Darija Južne,
- avstrijski Strabag in
- konzorcij družb SGP Pomgrad Stanka Polaniča, Kostak in GIC Gradnje.
Zadnja dva sta iz boja zaradi različnih razlogov izpadla. V igri je tako ostal le konzorcij Riko-Kolektor-CGP. Pri tem je znano, da je Dari Južna v dolgoletnih prijateljskih odnosih z ministrom Vizjakom, v preteklosti pa je celo upravljal njegove osebne finance.
Na agenciji na naša vprašanja o tem, kdaj bodo izbrali izvajalca gradbenih del in kolikšna je ponudba, ki jo je oddal konzorcij Riko-Kolektor-CGP, včeraj niso odgovorili. Toda po naših informacijah je konzorcij pripravljen odlagališče odpadkov zgraditi za nekajkrat več denarja od ocenjene vrednosti investicije. Njegova ponudba naj bi tako znašala skoraj 150 milijonov evrov. Za primerjavo: na ARAO so še lani poleti načrtovali, da bodo gradbena dela stala slabih 44 milijona evrov, celoten projekt pa nekaj manj kot 200 milijonov evrov.
Prav zaradi previsokih cen in pritiskov oziroma vztrajanja politike pri projekt naj bi včeraj iz upravnega odbora agencije odstopil Božidar Krajnc, ki v njem predstavlja interese NEK.
Upravni odbor naj bi sicer že pred časom zahteval razveljavitev razpisa. A drugačne želje naj bi imel Vizjak. Od trenutnega vodstva agencije naj bi zahteval, da gre projekt naprej. Prišlo naj bi tudi do zapletov pri izdelavi zapisnika seje upravnega odbora. Vanj naj bi vključili zgolj stališče članov, da je cena nedopustna, ne pa tudi predloga, naj se razpis zaključi brez izbire ponudnika. Kot že omenjeno, pojasnil agencije včeraj nismo uspeli dobiti. Če bo konzorciju uspelo podpisati pogodbo, pa bo to praktično nemogoče prekiniti brez kazni.
Preberite še:
Kako je Vizjak pod mizo uredil prijatelju za 650.000 evrov pogodb
Zakaj so iz posla izločili Polaniča
Zgodba o tem, kako dolgoročno in varno rešiti vprašanje odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, se sicer vleče že več kot desetletje. Slovenija je tako danes ena redkih uporabnic jedrske energije na svetu, ki še niso poskrbele za varno odlagališče. Ključna problema sta bila dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj in financiranje projekta. Zdaj naj bi bila končno odpravljena.
Toda izbor izvajalca gradbenih del se je krepko zapletel. Agencija ARAO je pred dobrim letom dni objavila javni razpis za gradnjo objektov odlagališča in pripadajočih infrastrukturnih objektov, ki so nujni za obratovanje odlagališča. Kmalu po objavi so se začeli pojavljati očitki, da so na ARAO omejevali konkurenco z nerazumljivo visokimi razpisnimi pogoji in favorizirali izbrane gradbince. Ta opozorila so se izkazala za upravičena. Že v samem začetku je izpadel Strabag, saj ni imel ustreznih referenc. Po pritožbi konzorcija, ki ga vodi Riko, pa je agencija izločila še edinega preostalega konkurenta - konzorcij Pomgrad-Kostak-GIC Gradnje.
Pravna bitka je trajala več kot pet mesecev. V tem času je državna revizijska komisija, ki jo vodi Samo Červek, kar dvakrat odločala o zahtevku za revizijo Pomgrada. Prvič mu je celo uspelo. Dokazal je namreč, da odločitev ARAO o njegovi izločitvi iz postopka ni bila pravilna, saj mu ni dal na voljo dovolj časa za dopolnitev ponudbe. Zato je državna revizijska komisija postopek razveljavila oziroma vrnila v ponovno odločanje. Iz obrazložitve je celo razvidno, da so na ARAO odločitve sprejemali le nekaj dni po tem, ko so dobivali Rikova stališča, v njih pa v bistvenem delu povzemali Rikove navedbe.
Preberite še:
Vizjak bi imel za šefa Triglavskega narodnega parka naftnega trgovca
Janševa vlada priznala, da ne bo dovolj denarja
Še preden bodo na Vrbini, manj kot kilometer od nuklearke, zakopali prvo lopato, potrebujejo gradbeno dovoljenje. Po pravnomočnosti okoljevarstvenega soglasja je to še edino, kar potrebujejo za začetek gradnje. Novembra lani je dosedanji direktor ARAO Viršek zatrjeval, da bodo gradbeno dovoljenje dobili konec lanskega oziroma najpozneje v začetku letošnjega leta.
Velika večina denarja za izvedbo naložbe je sicer zagotovljena v skladu za financiranje razgradnje NEK, v manjšem delu pa v državnem proračunu. Sklad, ki ga od leta 2016 vodi Darija Štraus Trunk, zbira prispevke oziroma deleže od prodaje proizvedene električne energije iz NEK. Teh se je od leta 1996 nabralo že za več kot 210 milijonov evrov. Toliko je bilo konec leta 2020 tudi sredstev v upravljanju sklada.
Toda Janševa vlada je očitno že ugotovila, da to ob visokih stroških izgradnje odlagališča ne bo dovolj. Konec lanskega leta je predlagala, naj se bistveno poveča delež, ki ga plačuje Gen Energija, s 4,8 na 12 evrov za prevzeto megavatno uro električne energije. To pomeni, da bi v sklad vplačevala nekajkrat višje zneske, skoraj 36 milijonov evrov na leto.
