To zimo so se v Sloveniji močno podražili stroški ogrevanja. Že novembra so bili zneski na položnicah na Jesenicah, Mariboru in v Ljubljani višji od 50 do 70 odstotkov. Za razliko od drugih držav, ki so pravočasno ukrepale, je slovenska vlada dolgo časa čakala z ukrepi. Šele konec januarja se je odločila za uvedbo energetskih bonov, začasno znižanje omrežnine in nekatere druge ukrepe. Toda pripravila jih je tako, da vanje ni zajela nekaterih najbolj ogroženih skupin, ki jim ti ukrepi niso v nobeno pomoč.
Za te ukrepe je pristojno ministrstvo za infrastrukturo, kjer je državni sekretar za energetiko Blaž Košorok. Ne le, da mu ne bo treba polagati računov za pozno ukrepanje. Tik pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami se mu očitno obeta še nagrada – vodilni položaj v državni družbi Gen Energija, ki ima v lasti slovensko polovico Nuklearne elektrarne Krško, hidroelektrarne na reki Savi, Termoelektrarno Brestanico in polovični delež v trgovcu z električno energijo Gen-I.
Bodo nadzorniki že danes razrešili Novšaka?
Danes je namreč nadzorni svet Gen Energije odpoklical dolgoletnega direktorja Martina Novšaka, ki je bil na čelu te družbe od njene ustanovitve leta 2006. Po naših informacijah so ga predstavniki vladajoče koalicije zamenjali brez utemeljitve. Do imenovanja njegovega naslednika bo družbo začasno vodila finančnica Gordana Radanovič.
Že od novembra lani je prvi favorit za Novšakov položaj Blaž Košorok, nekdanji generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in ljubljanske toplarne, ki prihaja iz vrst SDS. "Iz medijev lahko razberem, da se me omenja za več različnih položajev v energetiki," nam je takrat dejal Košorok. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec pa je zatrjeval, da "o kadrovskih odločitvah v energetiki ne ve ničesar".
Z imenovanjem na vrh Gen Energije bi Košoroku uspel veliki karierni met. Funkcijo na ministrstvu bi tik pred volitvami zamenjal z nekajkrat bolje plačano službo na čelu skupine, ki letno ustvari več kot 2,2 milijarde evrov prihodkov.
Pri naskoku na ta položaj ima po naših informacijah podporo predsednika vlade Janeza Janše in njegovega prijatelja Roka Snežiča, od zamenjave oblasti leta 2020 enega najvplivnejših ljudi v SDS, ki se vpleta tudi v kadrovanje v državnih družbah. S Košorokovim imenovanjem bi Janšev najožji krog dobil neposredni nadzor nad ključnim delom slovenske energetike. Gen Energija namreč pripravlja projekt drugega bloka nuklearke, ki bi bil z naskokom najdražja slovenska infrastrukturna naložba v tem stoletju.
Preberite še:
Vlada pošilja bonboniere v občine, kjer ima največ podpornikov
"Kadrovsko lomastenje" razklalo SDS
Toda po naših informacijah je potiskanje Košoroka na vrh Gen Energije sprožilo val nasprotovanja znotraj vladajoče stranke in lokalnega okolja v Posavju. Prav nasprotovanje Košorokovemu imenovanju naj bi bil razlog, da je pred dnevi s položaja predsednika nadzornega sveta Gen Energije odstopil Cvetko Sršen, nekdanji kandidat SDS za župana Krškega. Zamenjala ga je Ksenija Flegar, imenovana v kvoti stranke Konkretno Zdravka Počivalška.
V nadzornem svetu Gen Energije sedijo še štirje predstavniki države: Jure Soklič, Patricia Čular, Veljko Flis in Gaber Kontelj. Soklič je izbira ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca (NSi), Patricia Čular pa kader ministra za okolje Andreja Vizjaka, vrsto let najvplivnejšega moža v posavski energetiki. Tudi Vizjak naj bi Košorokovemu imenovanju nasprotoval, enako kot evropski poslanec SLS Franc Bogovič, sicer nekdanji župan Krškega.
Prav tako zamenjavi na čelu Gen Energije ni naklonjen predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Janez Žlak, ki naj bi med nadzornike Gen Energije pripeljal Veljka Flisa, nasprotovali pa naj bi ji tudi vsi trije predstavniki zaposlenih.
Preberite še:
Je hrvaški general Janši prinesel gradiva o Golobu?
Prepozna pomoč - tik pred volitvami
Prav to, da se vlada namesto blaženja posledic cen energentov ukvarja s "kadrovskim lomastenjem" v državnih podjetjih, je bil eden glavnih očitkov opozicije v ponedeljkovi razpravi ob predlogu zakona o ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Poslanci opozicijskih strank so opozarjali, da je pomoč prepozna, saj bo do ljudi prišla šele teden dni pred volitvami, ko bo sezone ogrevanja praktično že konec.
Poudarjali so, da je takšna pomoč nepravična, saj ne bo vezana na dohodek gospodinjstva, avtomatično pa nagrajuje velike družine. Prav tako je ne bodo dobili dijaki in študenti, ki so upravičeni do dodatka za bivanja, ter rejniške družine. Paket ukrepov ne bo rešil težav gospodinjskih odjemalcev, ki so v poslovnem odjemu ...
Dodatna težava je, da bodo zaradi znižanja omrežnine za več mesecev brez denarja za naložbe ostala domača elektrodistribucijska podjetja. Kritični so bili tudi do odločitve, da se bo finančna podpora za gospodinjstva zagotavljala iz podnebnega sklada, zaradi česar bo manj naložb v obnovljive vire energije.
