V slovenskem zdravstvu se že vrsto let bolj ali manj tiho govori o hišnih dobaviteljih, ki vedno znova uspevajo priti do milijonskih poslov. Tem naj bi šli v nekaterih zdravstvenih ustanovah na roke na različne načine. Danes razkrivamo primer razpisa, na katerega se je prijavil le en ponudnik, ki je posel tudi dobil – po ceni, ki je bila na koncu več kot dvakrat višja od prvotno ponujene.
Gre za javno naročilo, s katerim so se na Onkološkem inštitutu, ključni zdravstveni instituciji za zdravljenje rakavih obolenj, lani odločili poiskati dobavitelja zasebnega prenosnega telefonskega omrežja (mVOIP), ki bi ga uporabljali zaposleni. Posel so oddali edinemu ponudniku - večinsko državnemu Telekomu Slovenije, ki je bil omrežje pripravljen postaviti za 219.000 evrov (skupaj z DDV). Toda pozor: ko je Onkološki inštitut sredi letošnjega leta s Telekomom Slovenije podpisal pogodbo, je cena posla znašala 504.000 evrov (z DDV), torej 130 odstotkov več kot v ponudbi.
Kako je to mogoče? In kdo je za to odgovoren?
Preberite še:
Spopad za IT posle na Onkološkem inštitutu
Konkurenca: razpis, prilagojen enemu ponudniku
Na Onkološkem inštitutu so julija lani, ko ga je še vodila Andreja Uštar, imenovana v času zadnje vlade Janeza Janše, objavili prvi razpis za namestitev internega telekomunikacijskega sistema. Dober mesec dni pozneje so postopek javnega naročila prekinili, ne da bi pojasnili, zakaj so to storili. Kmalu zatem, decembra, so ponovno poizkusili – le da so po novem iskali izvajalca "izgradnje zasebnega prenosnega telefonskega omrežja (mVOIP)".
Interesa med potencialnimi dobavitelji je bilo veliko. Kot je razvidno iz portala javnih naročil, so na Onkološkem inštitutu prejeli več kot 60 vprašanj, povezanih z vsebino razpisa. Toda že takrat so potencialni ponudniki ugotavljali, da je javno naročilo prilagojeno točno določenemu tipu opreme, ki jo izdeluje le en proizvajalec (Cisco), dobavlja pa vnaprej znani ponudnik – Telekom Slovenije.
Po njihovem so bili nenavadni tudi nekateri drugi pogoji razpisa. Na Onkološkem inštitutu, ki je imel pred tem telekomunikacijski sistem z nekaj več kot 900 telefonskimi priključki, so namreč zahtevali sistem, na katerega bi lahko priključili kar 5.000 uporabnikov. To so utemeljevali z naročanjem na zalogo: da se lahko število telefonskih priključkov v prihodnjih desetih letih za nekajkrat poveča zaradi novih lokacij v Sloveniji in partnerskih ustanov v tujini.
Na Onkološkem inštitutu so s tem pogojem močno omejili konkurenco. Prav tako so zahtevali 40-odstotni popust za mobilne telefone, ki niso bili predmet razpisa, in klicni center za 350 operaterjev, četudi so ga dejansko potrebovali le za 10 operaterjev. Vse to je še okrepilo sume, da bo posel dobil Telekom Slovenije, ki ga je takrat vodil Cvetko Sršen, nekdanji kandidat SDS za župana Krškega.
Preberite še:
Kako je Logar reševal posle Janševega golf partnerja
Ni bila podražitev, ampak napaka
In res: na razpis se je kot edini kandidat prijavil Telekom Slovenije in to s ponudbo, vredno 219.000 evrov (z DDV). Na Onkološkem inštitutu so njegovo ponudbo pregledovali več kot tri mesece in konec aprila sprejeli sklep o izbiri dobavitelja. Toda na tej točki je Telekom Slovenije od naročnika očitno dobil še eno "darilo". Pogodbena cena je bila namreč 504.000 evrov (z DDV), kar je skoraj 300.000 evrov več kot v ponudbi.
Na vprašanje, zakaj se je posel čez noč tako podražil, so nam na Onkološkem inštitutu odgovorili, da je za to kriva napaka v računalniškem programu excel. "Do spremembe v ceni je prišlo zaradi računske napake v vnaprej določenih matematičnih formulah v ponudbenem predračunu, ki ga je pripravil naročnik," so nam pojasnili.
"Ponudnik (Telekom Slovenije, op. a.) je ponudbo oddal na podlagi objavljenega ponudbenega predračuna, ki je bil obremenjen z računsko napako in ga pri tem ni spreminjal, saj to ni dopustno po zakonu o javnem naročanju. Ponudnik je računsko napako pri pripravi ponudbe zaznal že sam in o tem obvestil naročnika. Naročnik je nato pri pregledu in ocenjevanju ponudbe tudi sam ugotovil računsko napako v ponudbenem predračunu, ki jo je v skladu z zakonom o javnem naročanju odpravil in izračunal pravilno vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije," so poudarili na Onkološkem inštitutu, ki ga začasno vodi Andraž Jakelj.
Preberite še:
Želite zdravnika? Odprite denarnico #kolumna
Se ponavlja afera maketa?
Res je, da pri javnem naročanju v Sloveniji občasno prihaja do računskih napak. Verjetno najbolj znan takšen primer je javni razpis za maketo drugega tira Divača-Koper, na katerem je direkcija za infrastrukturo zaradi napake v excelovi tabeli izbrala podjetje Art Rebel 9, ki je oddalo dvakrat dražjo ponudbo od neizbranega ponudnika. Direkcija je posel po odkritju napake razveljavila. Četudi denarja za maketo nikoli ni plačala, so odgovorne preiskovali kriminalisti.
Toda več indicev kaže na to, da so se na Onkološkem inštitutu zelo verjetno vnaprej odločili posel oddati Telekomu Slovenije. Je državni telekomunikacijski operater namenoma oddal ponudbo z nižjo ceno, ker se je ob velikem zanimanju ostalih potencialnih dobaviteljev ustrašil konkurence?
Kako si torej na Onkološkem inštitutu razlagajo dejstvo, da so za omenjeno naročilo prejeli le eno ponudbo? "Predmetno javno naročilo je bilo izvedeno na podlagi odprtega postopka, ki je najbolj splošni postopek javnega naročanja, ki se uporablja najbolj široko, brez kakršnih koli omejitev ali izpolnjevanja predpostavk, predmet javnega naročila pa lahko zagotovi več ponudnikov na trgu," so odgovorili. S tem so zanikali, da bi razpisne pogoje prilagodili enemu, vnaprej izbranemu ponudniku.
Že v začetku meseca smo sicer razkrili, da so na Onkološkem inštitutu enemu od svojih največjih dobaviteljev - podjetju Interexport, ki je v lasti Aleša Jenčiča - očitno skušali iti na roko pri razpisu za posodobitev aplikacije DORA, ki zagotavlja nemoteno delovanje državnega presejalnega programa za raka dojk, namenjenega zgodnjemu odkrivanju te bolezni. Jenčičevo podjetje so izbrali, četudi je drugi konkurent, podjetje Ineor, ponudil za polovico nižjo ceno. Državna revizijska komisija je razpis zaradi več nepravilnosti razveljavila.
