Medtem ko se v številnih evropskih državah na čelu z Nemčijo bojijo, da pozimi ne bodo imele na voljo dovolj zemeljskega plina za ogrevanje stanovanj in delovanje industrije, je Slovenija zelo blizu dogovora, ki bi ji utegnil rešiti pomemben del morebitnih težav z oskrbo.
Po naših informacijah je namreč Geoplin v zaključni fazi pogajanj z alžirsko energetsko družbo Sonatrach o dobavi zemeljskega plina iz te severnoafriške države. V igri je zakup približno 300 milijonov standardnih kubičnih metrov plina. To je enako približno tretjini slovenske porabe v lanskem letu, ki je bila rekordna zaradi nizkih temperatur. Te količine bi Geoplin v Slovenijo pripeljal prek Italije, pri čemer ni znano, v kakšnem časovnem obdobju in po kakšni ceni.
Uradnih informacij o poslu ni mogoče dobiti. "Dogovori s potencialnimi partnerji potekajo, vendar podrobnosti zaradi zaupnosti podatkov v procesu sklepanja dogovorov trenutno še ne moremo razkrivati," so nam pojasnili v Geoplinu, ki ga vodi Vanja Lombar. Že konec julija pa so lastniki Geoplina, med katerimi je največji Petrol, na skupščini družbi dali soglasje za "sklenitev pogodbe za dobavo zemeljskega plina iz tako imenovane zahodne smeri". Tudi takrat v Geoplinu niso želeli razkriti, s kom se pogovarjajo o nakupu.
Preberite še:
Prazne obljube Hrvaške: Slovenija ostala brez plina s Krka
Popravili napako, staro deset let
Že v preteklosti je alžirski plin Sloveniji omogočil, da je bila pri oskrbi precej manj odvisna od Rusije kot nekatere druge države srednje in vzhodne Evrope. To je bila varnostna polica Slovenije za nemoteno oskrbo s plinom ob političnih sporih med Kijevom in Moskvo, zaradi katerih so bile dobave plina iz Rusije večkrat občasno prekinjene. Še leta 2010 je Slovenija iz Alžirije uvozila kar 30 odstotkov plina.
To se je spremenilo leta 2012, ko je državo vodila druga vlada Janeza Janše. Njeni izbranci na čelu Geoplina, ki ga je takrat vodil Boštjan Napast, zdaj prvi mož Luke Koper, so namreč ocenili, da je plin iz Alžirije predrag. Samo prevoz prek Italije naj bi namreč stal okrog 10 milijonov evrov letno. To je bil za Geoplin, ki je leto pred tem ustvaril 364 milijonov evrov prihodkov, očitno previsok strošek.
Toda s tem so Slovenijo pri oskrbi s plinom še tesneje pahnili v objem Rusije. Do agresije na Ukrajino je naša država večino plina dobila iz Rusije: deloma z dolgoročno pogodbo, ki jo je Geoplin leta 2017 podpisal z rusko energetsko družbo Gazprom, deloma pa z nakupi na borzi. Po podatkih statističnega urada je lani Slovenija iz Rusije uvozila 54 odstotkov vsega plina. Še dodatnih 27 odstotkov plina je v našo državo prišlo iz Avstrije. A tudi pri tem je šlo zelo verjetno v pretežni meri za plin iz Rusije, ki ga naša podjetja kupujejo na vozlišču v Baumgartnu.
Preberite še:
Kako nas je Janša pri plinu potisnil v Putinov objem
Kje še iščejo plin?
Bo torej plina v Sloveniji dovolj kljub nadaljevanju vojne v Ukrajini, ki bi utegnila vsaj deloma prekiniti dobave ruskega plina? Kot odgovarjajo v Geoplinu, so trenutno evropska skladišča zemeljskega plina zapolnjena približno 77-odstotno in se še polnijo. "Po naših ocenah bi lahko bila pred zimo zapolnjena tudi do 95-odstotno. Družba Geoplin ima za komercialne namene že vrsto let najete skladiščne zmogljivosti v sosednjih državah," so pojasnili.
Po evropski uredbi morajo slovenski trgovci svoja najeta skladišča v Avstriji in na Hrvaškem do 1. novembra napolniti v višini 15 odstotkov povprečne letne porabe plina v zadnjih petih letih. Gre za okrog 150 milijonov kubičnih metrov. Kolikšne količine ima trenutno zagotovljene Geoplin, ni mogoče izvedeti. V družbi so nam dejali le, da "svojim odjemalcem, industriji in distributerjem, ves čas skladno s pogodbenimi določili zagotavljamo nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom in za to bomo v danih razmerah skrbeli tudi v prihodnje".
"Glede na zaostrene in negotove geopolitične razmere v zadnjem obdobju iščemo še dodatne nabavne vire zemeljskega plina," so še dodali v Geoplinu. Kot smo razkrili maja, se je Geoplin neuspešno potegoval za pridobitev 300 milijonov kubičnih metrov zmogljivosti na terminalu na otoku Krk. Od ostalih možnih vstopnih točk za plin iz čezmorskih držav je že nekaj časa najresneje v igri morski terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk, ki bi lahko v Slovenijo prišel prek mejne točke v Šempetru pri Gorici.
Preberite še:
Bodoči šef Luke Koper pomagal prijatelju v konkurenčni Luki Rijeka
Za Slovenijo bo ključna Avstrija
V vsakem primeru bo za oskrbo Slovenije zelo pomembno, koliko zalog plina bo v trenutku, če bi se dobave iz Rusije res za nekaj časa prekinile, na voljo v Avstriji. Od tam v zadnjjh tednih prihajajo dobre novice. Tamkajšnja vlada je tako v začetku avgusta sporočila, da Avstrija od ruskega energetskega velikana Gazproma kupuje že manj kot 50 odstotkov vsega plina. To je posledica več dogovorov o dobavi plina z drugimi državami, med drugim tudi z Norveško. Ta plin bo v Avstrijo prišel prek zahodnih plinovodov in terminalov v Italiji.
Skladišča v Avstriji so tako trenutno v povprečju zapolnjena v skoraj 60 odstotkih, pri čemer po količini plina krepko izstopa skladišče OMV, ki je v 85 odstotkih že polno. V tej avstrijski energetski družbi so že konec julija poročali o težavah pri dobavah dogovorjenih količin plina iz Rusije, ki so se takrat prepolovile. Za Slovenijo bo tako ključno, ali bo vladi do jeseni z Avstrijo (in Hrvaško) uspelo skleniti solidarnostni sporazum o izmenjavi plina, ki ga je že podpisala z Italijo.
Zmanjšanje dobavljenih količin iz Rusije, težave evropskih držav z zapolnjevanjem skladišč in omejeno delovanje hidroelektrarn zaradi suše so sicer v zadnjih dneh na mednarodnih plinskih ponovno sprožili paniko. Cena plina na borzah je tako presegla 290 evrov na megavatno uro, s čimer je že 14-krat dražja od povprečja zadnjega desetletja.
Na trgih smo tako priča začaranemu krogu. Na eni strani iz Moskve prihajajo signali, ki načrtno sprožajo paniko. V petek so tako iz Gazproma sporočili, da bo plinovod Severni tok 1, ki pod Baltskim morjem povezuje Rusijo in Nemčijo, nekaj tednov deloval le s petinsko zmogljivosti zaradi nujnega popravila turbine. Na drugi strani pa prav strah pred pomanjkanjem plina in recesijo povzroča panične nakupe na borzah. To ceno plina še draži, s čimer so najbolj zadovoljne največje svetovne naftne in plinske družbe.
Preberite še:
Kaj vse je Janša spregledal pri Putinovih načrtih v Ukrajini #video
