Medtem ko Evropo trese energetska kriza, se je Geoplin, največji slovenski trgovec s plinom, znašel v središču kadrovskega pretresa.
Na današnji skupščini je namreč Petrol kot 74-odstotni lastnik Geoplina odpoklical njegovo glavno direktorico Vanjo Lombar. Na njen položaj je imenoval Aleša Zupančiča, dosedanjega prokurista Geoplina, ki v Petrolu vodi oddelek za upravljanje analiz za nabavo in trgovanje z naftnimi derivati. To je Petrol storil, ne da bi o tem predhodno obvestil drugega največjega lastnika – državo, ki obvladuje 25 odstotkov Geoplina. Predstavniki Petrola so predlog o izreku nezaupnice Vanji Lombar prinesli na samo skupščino. Kot smo neuradno izvedeli, se je zato država pri glasovanju vzdržala.
Zakaj se je Petrol čez noč odločil za zamenjavo na čelu Geoplina, ki se je zadnjih nekaj tednov z alžirsko državno družbo Sonatrach dogovarjal o dobavi zemeljskega plina iz te afriške države, uradno ni mogoče izvedeti. Iz virov blizu Petrola, ki ga vodi Nada Drobne Popovič, so se razširile informacije, da naj bi vodstvo Geoplina lastnike zavajalo z rezultati poslovanja.
Toda zdaj že nekdanja glavna direktorica je to zanikala. "Gre za laž. Geoplin dobro posluje. Več v tem trenutku ne bi želela komentirati," je za necenzurirano.si dejala Vanja Lombar, ki je bila na čelo Geoplina januarja letos, pred tem pa je vodila družbo OMV Slovenija.
Preberite še:
V Slovenijo se vrača plin iz Afrike
V Geoplinu se ravno dogovarjajo z Alžirci o plinu
V prvih šestih mesecih leta naj bi Geoplin ustvaril okrog 10 milijonov evrov dobička. Kakšne so projekcije poslovanja za drugo polovico leta, ko so cene plina zaradi omejitev dobav iz Rusije dosegale zgodovinske rekorde, ni znano. Iz Geoplina so pred časom sporočili, da "glede na zaostrene in negotove geopolitične razmere v zadnjem obdobju iščemo še dodatne nabavne vire zemeljskega plina".
Ključno vprašanje je, ali in kako bi lahko dogajanje okrog Geoplina vplivalo na dogovore z Alžirci. Kot je znano, je vlada Roberta Goloba v začetku meseca s posebnim zakonom Geoplinu odobrila do 400 milijonov evrov poroštev države, s katerimi bi lahko zavarovala posel s Sonatrachom. Že prejšnji mesec smo poročali, da so dogovori v zaključni fazi pogajanj. V igri je zakup približno 300 milijonov standardnih kubičnih metrov plina. To je enako približno tretjini slovenske porabe v lanskem letu, ki je bila rekordna zaradi nizkih temperatur. Te količine bi Geoplin v Slovenijo pripeljal prek Italije, pri čemer ni znano, po kakšni ceni.
Toda po nekaterih informacijah naj bi se zapletalo prav z jamstvi – ne na strani države, ampak Petrola. V čem je težava? Kot smo izvedeli, bi moral zaradi pravil o državnih pomočeh pri zagotavljanju jamstva za alžirski plin s petinskim deležem sodelovati tudi Petrol. Ali in zakaj naj bi bila to težava, še preverjamo. Že konec julija so sicer lastniki Geoplina na čelu s Petrolom na skupščini družbe dali soglasje za "sklenitev pogodbe za dobavo zemeljskega plina iz tako imenovane zahodne smeri", torej iz Alžirije.
Do zamenjave je prišlo v času, ko je Geoplin eden ključnih igralcev pri reševanju posledic trenutne energetske krize. Skupaj s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in Gen energijo, dvema največjima elektroenergetskima skupinama, ima najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju energetske oskrbe v prihajajočih mesecih.
Preberite še:
Prazne obljube Hrvaške: Slovenija ostala brez plina s Krka
