Ko se je ruski predsednik Vladimir Putin februarja odločil za napad na Ukrajino, temu pa so sledile sankcije ZDA in EU proti Rusiji, so evropske države po svetu začele iskati alternativne vire in dobavne poti zemeljskega plina. Odhajajoča slovenska vlada se je za pomoč obrnila na Hrvaško. V začetku aprila je vlada v Zagrebu Sloveniji za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz čezmorskih držav ponudila terminal na otoku Krk. Toda takoj po volitvah je postalo jasno, da je šlo za prazne obljube.
Družba Geoplin, največji slovenski veletrgovec s plinom, je namreč v začetku meseca ostala praznih rok na razpisu za pridobitev zadnjih prostih zmogljivosti za dobavo plina na terminalu Krk. Kljub nekaterim drugačnim zagotovilom jih je dobilo Prvo plinarsko društvo (PPD), hrvaški partner ruskega Gazproma.
Gre za velik udarec načrtom Slovenije za prebroditev morebitne energetske krize, ki bi lahko ob nadaljevanju vojne v Ukrajini in zaostrovanju sankcij proti Rusiji izbruhnila prihodnjo jesen. Geoplin namreč plina iz azijskih ali afriških držav do Slovenije ne more pripeljati prek Krka, saj je tamkajšnji terminal polno zaseden do leta 2027. To lahko Geoplin stori le, če bi se odločil za posrednika, ki ima že zakupljene zmogljivosti na Krku, v tem primeru PPD. To bi plin, ki bi prišel v Slovenijo, močno podražilo.
Vse to potrjuje, da predvolilne napovedi in dogovori o hrvaški pomoči pri reševanju morebitnih težav z dobavo plina Sloveniji niso imele realnih temeljev. Geoplin bo tako moral alternativne poti za dobavo plina, s katerimi bi se zavaroval pred morebitno prekinitvijo dobav iz Rusije, v naslednjih mesecih najti drugje.
Preberite še:
Kako nas je Janša pri plinu potisnil v Putinov objem
Zaslužili bi na račun slovenskih porabnikov plina
Predstavniki odhajajoče vlade so o terminalu na Krku kot vstopni točki za plin, ki bi prišel v Slovenijo, začeli govoriti marca. Takrat so se v EU začeli vrstiti pozivi k embargu na uvoz plina in nafte iz Rusije. Konec istega meseca sta se v Zagrebu sestala predsednika slovenske in hrvaške vlade, Janez Janša in Andrej Plenković. Pogovarjala sta se tudi o uporabi terminala na Krku. "Kar se tiče našega interesa za zakup kapacitet, so tiste kapacitete, ki so že zakupljene, zakupljene, naš interes je za dodatne kapacitete," je tedaj dejal Janša. V istem tednu sta sledila še obiska ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja in ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.
Čez terminal na Krku gre letno 2,6 milijarde kubičnih metrov plina, te zmogljivosti pa je zakupilo pet družb: tri hrvaške (Ina, Hrvatska elektroprivreda, PPD), madžarska državna družba MVM in švicarsko podjetje MET, ki je tesno povezano s krogom Viktorja Orbana. A v Zagrebu so zagotavljali, da bodo za Slovenijo našli dodatne zmogljivosti. "Terminal na Krku je bil zgrajen zato, da bi Hrvaška in evropske države dobile alternativno dobavno pot. Veseli me, če bi Slovenija oziroma Geoplin dobila dodatne količine plina," je poudarjal hrvaški minister za gospodarstvo Tomislav Ćorić.
Le nekaj dni po pogovorih s predstavniki slovenske vlade so na Hrvaškem objavili razpis za dodatnih 300.000 kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je enako slabi tretjini celotne lanske porabe v Sloveniji. Ponudbo za zakup je oddal tudi Geoplin. Toda sledil je hladen tuš. Geoplin je namreč ostal brez dodatnih zmogljivosti, saj jih je Hrvaška podelila družbi PPD. Zakaj, uradno ni znano. Pojasnila Geoplina, ki ga vodi Vanja Lombar, objavljamo v okvirju. Več virov pa nas je opozorilo, da hrvaška "pomoč" pri težavah s plinom ne bi bila poceni.
Preberite še:
Bodoči šef Luke Koper pomagal prijatelju v konkurenčni Luki Rijeka
V igri terminal pri Benetkah?
Po naših zanesljivih informacijah je namreč imela hrvaška stran že vnaprej pripravljen načrt, da Sloveniji ponudi dodatne zmogljivosti, a prek posrednika, torej družbe PPD. Tej bi takšen dogovor prinesel zaslužek na račun slovenskih odjemalcev, ki bi zaradi tega plačevali dražji plin. Pri tem naj bi nekateri predstavniki slovenske vlade za takšen načrt ves čas vedeli.
V istem času so med Ljubljano in Zagrebom stekli tudi tajni pogovori o možnem novem režimu ribolova v Piranskem zalivu. S tem dogovorom bi Slovenija naredila prvi korak k odstopu od uveljavitve arbitražne sodbe o meji, za kar si že več let prizadeva Hrvaška. So torej v Zagrebu dogovor o plinu ponujali kot vabo za te pogovore, nato pa so jo po volitvah na hitro umaknili?
V vsakem primeru mora bodoča slovenska vlada, ki jo bo najverjetneje vodil Robert Golob, v prihodnjih mesecih najti novo vstopno točko za zemeljski plin v Jadranskem morju. Kot smo neuradno izvedeli, je zdaj v igri morski terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk. Njegova letna zmogljivost znaša osem milijard kubičnih metrov plina, kar je enako desetini letne porabe v Italiji. Tej rešitvi gre na roko dejstvo, da bi lahko plin v Slovenijo prišel prek mejne točke v Šempetru pri Gorici. Prav tako ima Italija na voljo dovolj skladišč, saj je tranzitna država za plin iz Severne Afrike. Temu se je Slovenija iz strateško popolnoma nerazumljivih razlogov odrekla v času druge vlade Janeza Janše, s čimer se je energetsko še tesneje vezala na Rusijo.
A časa za iskanje alternativnih poti za plin ni več veliko. Medtem ko so dogovori s Hrvaško temeljili na ustnih zagotovilih, naj bi Italijani od slovenske države v zameno za dolgoročnejšo sodelovanje želeli jasne zaveze glede količine zakupljenih zmogljivosti in potencialnih investicij. Za razliko od terminala na Krku je terminal v Rovigu v večinski zasebni lasti. Njegov 70-odstotni lastnik je ameriški naftni velikan ExxonMobil, četrtinski lastniški delež pa ima država Katar.
Kot je znano, se je v začetku tedna na uradnem obisku v Sloveniji mudil katarski emir Tamim bin Hamad bin Kalifa al Tani. Z gostitelji na čelu s predsednikom republike Borutom Pahorjem se je pogovarjal tudi o krepiti sodelovanja na področju energetike in dobavah zemeljskega plina v Slovenijo. "Mislim, da je pošteno, da prepoznamo, da je za nas pomembno, da imamo v Katarju prijatelja zaradi nafte in plina, ki ju potrebujemo, da zadovoljimo naše potrebe po energiji," je ob obisku poudaril Pahor in se emirju zahvalil za "vašo voljo, da nam pomagate v tej zelo pomembni situaciji".
Preberite še:
Kaj vse je Janša spregledal pri Putinovih načrtih v Ukrajini #video
Po objavi članka so nam iz Geoplina sporočili, da se je družba prijavila na razpisu LNG Hrvatska za pridobitev objavljene okvirne 0,3 milijarde kubičnih metrov povečane zmogljivosti za uplinjanje dobav zemeljskega plina na omenjenem terminalu.
"Na razpisu žal ni bila izbrana, kar pa ne vpliva na oskrbo s plinom naših industrijskih odjemalcev in distributerjev. Zmogljivosti vstopnih točk v slovenski plinovodni objavlja sistemski operater na svoji spletni strani. V Geoplinu, ki ima sicer že danes do določene mere diverzificiran nabavni portfelj, še naprej proučujemo nadaljnje možnosti diverzifikacije nabavnih virov oskrbe s plinom za zagotovitev zanesljive oskrbe v primeru morebitnih motenj v dobavi ruskega plina," so poudarili v Geoplinu.
"Pri vseh potencialnih dobavah plina si prizadevamo pridobiti cenovno konkurenčen vir, saj želimo zagotoviti tudi karseda majhen vpliv na nadaljnjo spremembo cene za naše kupce. Ker gre pri pridobivanju novih nabavnih virov zemeljskega plina za pogovore, ki so vezani na bilateralno sodelovanje med našo družbo in potencialnimi dobavitelji, vam podrobnosti zaenkrat ne moremo razkriti, pri čemer vas vljudno prosimo za razumevanje," so dodali.
