Cene plina na evropskih borzah padajo. Od lanskega avgusta, ko so dosegle rekord, so se pocenile že za kar 90 odstotkov in dosegajo najnižjo raven od poletja 2021. Kljub temu se to ne pozna na položnicah. Nasprotno, večina dobaviteljev oziroma trgovcev, ki s plinom oskrbujejo slovenska gospodinjstva, cene še naprej drži na najvišji dovoljeni.
Vlada je namreč lani za plin uvedla cenovno kapico pri 73 evrih za megavatno uro. Vsi večji trgovci so pohiteli in zvišali maloprodajne cene, da bi preprečili (pre)visoke izgube in preprečili morebitni bankrot. Toda zdaj je slika obrnjena. Cena na borzah je za več kot 50 odstotkov nižja od regulirane. Za gospodinjstva z letno porabo 1500 kubičnih metrov razlika znese kar 50 evrov na mesec. Podobno je pri poslovnih odjemalcih.
Medtem izkaze za minulo leto objavljajo prvi trgovci s plinom. Številke ne odražajo grozečih napovedi, ki so jih dajali ob podražitvah. Adriaplin, ki obvladuje več kot deset odstotkov maloprodajnega trga, je ustvaril rekorden dobiček. Pozitivno je poslovalo tudi javno podjetje Energetika Ljubljana, ki dobavlja plin vsakemu četrtemu gospodinjstvu v državi.
Kako je to mogoče? In ali smo tako kot v začetku energetske krize, ko je čez noč zmanjkalo goriva na bencinskih črpalkah, spet priča "vojnemu dobičkarstvu"?
Preberite še:
Kdo je ustvaril kaos na bencinskih servisih
Ko je šla cena gor, so hiteli s podražitvami
Še pred nekaj leti smo uživali v zgodovinsko nizkih cenah plina. Tudi zato, ker smo ta energent poceni kupovali iz Rusije. Zaradi špekulativnih nakupov po korona krizi in agresije Rusije na Ukrajino ter s tem otežene dobave plina v Evropo je njegova cena poskočila. Prvič že jeseni 2021, lani poleti pa je dosegla rekordnih več kot 300 evrov na megavatno uro.
Gibanje cene plina v Sloveniji
Takrat so se bili prisiljeni odzvati tudi slovenski ponudniki plina. Večina ga je kupovala od Geoplina, ta pa je imel sklenjeno dolgoročno pogodbo z ruskim Gazpromom. Ker plina ni več dobil, ga je moral po bistveno višjih cenah kupovati na prostem trgu. Manjši trgovci so prenehali z dobavo plina, večji pa so zvišali cene. Po podatkih statističnega urada so še konec leta 2021 cene plina za gospodinjstva v povprečju znašale manj kot šest centov na kilovatno uro. V drugem četrtletju lani so se zvišale na slabih osem centov, v tretjem pa že čez devet centov.
Zato je morala vmes poseči vlada, ki je regulirala cene. Uredba je začela veljati s 1. septembrom, cena za obstoječe gospodinjske odjemalce pa je bila omejena na 7,3 centa. S tem naj bi preprečili nekajkrat višje cene plina. Večina - Adriaplin, Energetika Ljubljana, Petrol in Plinarna Maribor - jih je tudi dvignila na najvišjo dovoljeno. S podražitvami so od velikih počakali le redki, na primer Gen-I do novembra.
Trgovci so opozarjali, da jim zaradi omejitve cen nastaja ogromna škoda, ki je ne bodo dobili povrnjene. Država jim je obljubila, da jim bo povrnila izgube zaradi razlik med nabavnimi in reguliranimi maloprodajnimi cenami, vendar od 1. januarja naprej in še to le za nove odjemalce. Pri obstoječih morajo izgube kriti sami.
Toda medtem so nekateri trgovci ustvarjali visoke dobičke. Med njimi je družba Adriaplin, ki je v večinski lasti italijanske družbe Eni.
Gibanje cene plina na nizozemski borzi
Preberite še:
V Slovenijo se vrača plin iz Afrike
En z rekordnim dobičkom, drugi kompenziral pri elektriki
"Leto 2022 je bilo v znamenju obvladovanja izzivov zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom in ekstremno, do sedaj še ne videno volatilnostjo cen. K sreči so se razmere na evropskih trgih na vstopu v jesen umirile, tržne nabavne cene so se v primerjavi s poletjem znižale in se črnoglede projekcije zelo oteženega nadaljnjega poslovanja za marsikaterega dobavitelja niso uresničile," so ugotovili v Adriaplinu.
V lanskem letu so kljub sedem odstotkov nižji količinski prodaji plina dosegli 65 milijonov evrov prihodkov, kar je 67 odstotkov oziroma 26 milijonov evrov več kot leto prej. Ob tem so bili stroški zaradi višje nabavne vrednosti večji "le" za 24 milijonov evrov. Posledično so ustvarili skoraj pet milijonov evrov dobička. To je polovico več kot v letu 2021 in največ doslej.
Mnogo slabše jo je pri dobavi plina odnesla Energetika Ljubljana, tudi zato, ker ga kupuje od Geoplina. Z njim je v preteklosti ustvarjala dobro desetino vseh svojih prihodkov, okoli 20 milijonov evrov, prinašal pa ji je spodoben dobiček. V zadnjih dveh letih se je vse obrnilo na glavo. V letu 2021 je tako Energetika Ljubljana s plinom ustvarila že osem milijonov evrov izgube, od tega ji je večino pokril javni holding Ljubljana. Lani pa je bilo izgube za več kot 14 milijonov evrov. Kljub temu je družba, ki jo vodi Samo Lozej, imela skoraj milijon evrov dobička. Kako je to mogoče? Ker je izgubljeno nadoknadila s prodajo elektrike. Pri tem je ustvarila skoraj deset milijonov evrov plusa, večinoma je to posledica "ugodnejšega nakupa električne energije zaradi občutnega padca cen".
Bolje od pričakovanj so krizo prebrodili tudi v Geoplinu. Če je bilo še lani govora o podržavljenju in ogromni finančni injekciji, je skupina ustvarila le 28 milijonov evrov izgube. Ob tem so razkrili, da so maja letos sprožili postopek arbitraže zoper Gazprom "zaradi kršitve pogodbe o dobavi zemeljskega plina". Že pred tem so javnost opozorili, da so imeli pri poslovanju z ruskim velikanom kar 140 milijonov evrov gospodarske škode.
Preberite še:
Po sledeh 100-milijonske luknje v Geoplinu
Bodo trgovci pocenili plin? Vlada temu ne verjame.
Analitiki na področju energetike poudarjajo, da bi se gibanje cen na energetskih borzah moralo poznati tudi na maloprodajnih trgih, torej na denarnicah ljudi, a do tega prihaja z zamikom. Razlog so pogodbe o dobavi energentov, ki so podpisane za določeno obdobje po vnaprej določeni ceni. Zato so slovenski trgovci dražili plin šele v lanskem letu.
Toda v to, da bodo kmalu znižali cene, očitno ne verjame vlada, saj je aprila podaljšala regulacijo maloprodajnih cen plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce ter mala in srednje velika podjetja do konca leta.
