Po naših informacijah je namreč Kostić prvi favorit za nakup družbe Heta Asset Resolution, slovenske podružnice slabe banke nekdanje Hypo Alpe Adria Bank. Z avstrijsko matično družbo je že začel končna pogajanja o poslu, saj naj bi v postopku prodaje med štirimi kandidati oddal najugodnejšo ponudbo. Kot smo že poročali, se za nakup Hete Asset Resolution zanimajo še:
- češki sklad APS, ki je bil v preteklosti kupec paketa slabih posojil do strank NLB na Balkanu. Financira ga ameriški finančni sklad Apollo Global Management, novi lastnik Abanke, ki je leta 2016 od države kupil Novo KBM. Apollo in APS sta skupaj že kupila odvisne družbe Heta v Srbiji, BiH in Črni gori.
- norveški sklad B2 Holding, ki je v Sloveniji doslej kupil več svežnjev bančnih terjatev, in
- švicarska družba DDM Holding, ki se ukvarja z upravljanjem problematičnega premoženja. Do zdaj je v Sloveniji v glavnem odkupovala slaba potrošniška posojila. DDM Holding in B2 Holding sta lani že skupaj kupila odvisno družbo Hete na Hrvaškem, a se je zapletlo s plačilom. To naj bi precej zmanjšalo tudi njune možnosti v Sloveniji.
Kostićeva vrnitev: od izpada do finala
Tudi Kostić je imel v postopku nemalo težav, ki jih je sicer sam zanikal. Marca letos nam je več virov potrdilo, da so ga Avstrijci že v prvem krogu ocenili kot neprimernega kupca, saj ni prestal preverjanja po mednarodnih standardih, s katerimi finančne institucije ugotavljajo tveganja na področju pranja in dokazovanja izvora denarja.
Tega na sedežu družbe Heta Asset Resolution takrat niso ne potrdili ne zanikali. Že pred časom pa naj bi avstrijski preiskovalci preverjali informacije, ali je bil Kostićev nakup hotelskega kompleksa Skiper v Savudriji kakorkoli povezan s posameznimi nekdanjimi vodilnimi menedžerji Hypa, ki bi želeli denar, za katerim so se po izbruhu afere Hypo izgubile sledi, vrniti v zakonite poslovne operacije.
Na te sume so postali pozorni po tem, ko je matična Heta Asset Resolution jeseni 2017 Kostiću za 65 milijonov evrov prodala luksuzni turistični kompleks v Savudriji, ki ga je gradil propadli velenjski gradbinec Vegrad. Pred tem naj bi iz neznanega razloga zavrnila najmanj dva ponudnika (iz ZDA in Kitajske), ki sta za kompleks ponudila višjo ceno. V postopku prodaje pa naj bi Kostiću pomagali tudi nekateri nekdanji sodelavci Hypa.
Kaj se prodaja v Avstriji
Nato je očitno prišlo do preobrata. Kostić je po predložitvi nekaterih dodatnih dokazil ostal v igri za nakup slovenske podružnice Hete Asset Resolution. To je ustrezalo tudi Avstrijcem, saj je že takrat za slovensko Heto ponudil največ.
Po neuradnih informacijah naj bi se ponudbe gibale v razponu med 200 in 250 milijoni evrov. Na prodaj so Heta in njeni odvisni družbi TCK in TCV, ki skupaj upravljajo:
– kreditni portfelj v višini 551 milijonov evrov, od tega 386 milijonov evrov slabih in 166 milijonov evrov donosnih posojil, in
– portfelj več tisoč nepremičnin v vrednosti 110 milijonov evrov.
Večinoma gre za lizinške pogodbe iz časov, ko je na slovenskem trgu še vladala družba Hypo Leasing, ki je financirala nekatere največje nepremičninske projekte. Heta Asset Resolution je v zadnjih letih že unovčila ali prodala večino svojega premoženja, še vedno pa je upnik Mercatorja, Delamarisa, Metalke ... Vrednost večine ostalih terjatev ne presega petih milijonov evrov.
Posli s terjatvami in davčni ščit
Kostić bo tako skozi stranska vrata uspel povečati svoj delež na domačem finančnem trgu, na katerem prek srbske AIK Banke od lani že obvladuje Gorenjsko banko, sedmo največjo slovensko banko. Ker Hete Asset Resolution ne kupuje prek Gorenjske banke, ampak prek svoje krovne družbe MK Group, se bo tako izognil tudi preverjanju Banke Slovenije. Tam so nam pojasnili, da odkupi terjatev, ki jih morebiti opravljajo podjetja, ne sodijo v njeno pristojnost.
Kljub temu bi nakup Kostiću dal možnost sklepanja poslov s terjatvami v trikotniku Heta Asset Resolution – Gorenjska Banka – AIK Banka. Dobiček bi se mu verjetno najbolj izplačalo puščati v Heti, ki ima iz preteklih izgub na voljo še 300 milijonov evrov davčnega ščita.
"Banka Slovenije tekoče spremlja kreditno izpostavljenost bank do komitentov. Iz same kreditne izpostavljenosti ni mogoče sklepati na natančnejšo vsebino terjatve, ki jo ima banka do komitenta, zato Banka Slovenije v primeru večjih povečanj izpostavljenosti opravi potrebne poizvedbe v skladu s svojimi pristojnostmi. Banke paketov terjatev praviloma ne kupujejo," so nam na Banki Slovenije odgovorili na vprašanje, ali imajo kakršenkoli pregled nad bankami oziroma finančnimi institucijami, ki spadajo pod njeno pristojnost, v primerih, ko te na trgu kupujejo večje pakete terjatev.
Konec nekega obdobja
Prodaja družbe Heta Asset Resolution sicer pomeni dokončni obračun z dediščino Hypa, avstrijske bančno-lizinške skupine, ki je v prejšnjem desetletju agresivno usvajala domači trg, nato pa je zašla v finančne težave zaradi poslov na Wall Streetu, krize in ambiciozne širitve na Balkanu, kjer je kreditirala številne tvegane posle, politike in tajkune. Leta 2009 je eno največjih bančnih skupin v regiji pred bankrotom rešila avstrijska država, ki jo je najprej podržavila, nato pa začela prodajo osnovne bančne in drugih dejavnosti.
Na Hypovi slabi banki, družbi Heta Asset Resolution, je leta 2015 končalo za najmanj 1,6 milijarde evrov dolgov slovenskih podjetij, ki bi jih lahko razdelili v tri skupine:
– V prvi so veliki nepremičninsko-gradbeni projekti, ki jih je financiral Hypo. Med njimi so nekateri posli z Vegradom, ki so jih v zadnjih letih preiskovali avstrijski in slovenski kriminalisti. Pa tudi posojilo podjetju Tridana, ki je zgradilo poslovno-stanovanjski objekt Situla ob železniški postaji v Ljubljani.
– V drugi skupini so posojila večjim podjetjem, na primer do Istrabenza in njegove turistične divizije, Save Turizma, Merkurja, Pivovarne Union, Marmorja Hotavlje, Nafte Petrochema, Imosa, Preventa Globala, GPG Inženiringa ...
– V tretji skupini so bila posojila bolj ali manj znanim poslovnežem, nekateri od njih so bankrotirali ali pa se celo znašli v kriminalističnih ali davčnih preiskavah. Med tistimi, ki so očitno brez težav v Hypu dobili tudi večmilijonska posojila, je podjetje v solasti družine Janković, nepremičninski projekt Urbana oaza na Viču v Ljubljani, ki si ga je zamislil domnevni kralj steroidov Mihael Karner, in podjetnik Marjan Mikuž, znan iz zgodbe s preprodajo zemljišč Luki Koper.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
