Gorenjska banka je bila ena tistih, ki je morala zaradi ukrepov ob bančni sanaciji dobiti novega lastnika. Kljub številnim dvomom v javnosti, da najbogatejši srbski tajkun Miodrag Kostić ni primeren za bančnega lastnika, mu je naš regulator izdal dovoljenje za prevzem. Zadnje dogajanje v sedmi največji slovenski banki nakazuje, da so bila vsa opozorila na mestu.
Največji lastnik Gorenjske banke je bil dolga leta finančni holding Sava s prijateljskimi družbami iz tako imenovane gorenjske naveze. A so jo morali prodati, ker jih je v to prisilila Banka Slovenije. Na koncu je končala v rokah AIK Banke Miodraga Kostića, ki je zanjo odštela nekaj več kot sto milijonov evrov. V manj kot letu dni je od Gorenjske banke že dobila več denarja, kot je porabila za njen prevzem:
1) Samo iz dobičkov, ki jih je banka v veliki meri ustvarila s sproščanjem rezervacij, ji je izplačala za 55 milijonov evrov bruto dividend. Veliko večino konec marca letos, v času epidemije in le nekaj dni pred priporočilom Evropske centralne banke (ECB), naj banke zaradi prihajajoče krize z izplačili počakajo do jeseni.
2) Poleg tega je Gorenjska banka svojemu lastniku iz Srbije po zadnjih podatkih odobrila za nekaj manj kot 140 milijonov evrov posojil. V tej številki niso všteta morebitna posojila drugim Kostićevim družbam.
3) Začeli so jo uporabljati tudi za reševanje nekaterih naložb AIK banke.
Miodrag Kostić je sicer v zadnjih letih poleg Gorenjske banke v Sloveniji kupil še Hotel Kempinski v Portorožu, tamkajšnje letališče in nazadnje družbo Heta Asset Resolution, slabo banko nekdanjega Hypa.
V Srbijo se steka vse več denarja
Gorenjska banka se tako kot druge banke v največji meri financira z depoziti komitentov. Domača gospodinjstva in podjetja so ji po zadnjih podatkih v upravljanje zaupala za več kot 1,5 milijarde evrov depozitov in različnih vlog. Ta denar nato banka plemeniti in ga plasira v dana posojila oziroma finančne naložbe.
Med tistimi, ki so dobili največ novih posojil Gorenjske banke, je njena lastnica AIK Banka. Lani je namreč Gorenjska banka svoji lastnici iz Srbije oziroma z njo povezanim družbam odobrila za 105 milijonov evrov novih posojil, skupna izpostavljenost pa je dosegla že 139 milijonov evrov, je razvidno iz zadnjega letnega poročila banke. Za primerjavo, Gorenjska banka je imela ob koncu lanskega leta za okoli 1,1 milijarde evrov danih posojil podjetjem in gospodinjstvom.
V začetku letošnjega leta je Gorenjska banka kupila še za 11 milijonov evrov delnic Nove Ljubljanske banke (NLB). Po naših informacijah so bile pred tem v lasti AIK Banke. V tistem času se je vrednost delnic NLB na borzi gibala okoli 64 evrov. Le nekaj tednov po nakupu je tečaj strmoglavil na manj kot 40 evrov, kjer vztraja še danes. To pomeni, da je banka samo s temi delnicami ustvarila najmanj štiri milijone evrov izgube.
Preberite še:
Kaj ima Žan Mahnič s plažo srbskega tajkuna
Kaj pravijo v Gorenjski banki
Že lani smo razkrili, da je začela posojati tudi denar podjetjem v Srbiji, ki so del Kostićevega poslovnega imperija. Nekatera od njih so bila pred bankrotom. Prav tako je začela vstopati v upniška razmerja s podjetji, ki jih je prej financirala Kostićeva AIK Banka, lastnica Gorenjske banke, in odkupovati terjatve v njeni lasti. V letnem poročilu med razkritji teh poslov ni mogoče najti.
Zaradi podobnih poslov je po izbruhu finančne krize več slovenskih bank zašlo v velike težave, ki jih je morala s podržavljenjem reševati država. Tako je Abanka pomembno kreditirala cerkvene finančne holdinge, ki so bili med njenimi največjimi lastniki. Enako se je dogajalo tudi v Probanki in Factor banki, ki sta svojim lastnikom in sorodnikom menedžerjev (nepovratno) posodili več sto milijonov evrov. Poleg tega sta jim banki v času krize še posojali sredstva zato, da so jima pomagali reševati luknjo v kapitalu.
"Gorenjska banka je finančna institucija, ki se poleg ostalih bančnih aktivnosti ukvarja tudi z nakupi in prodajo različnih naložb v skladu z naložbeno politiko in bančno regulativo. V skladu s strateškimi usmeritvami in poslovnimi cilji v Gorenjski banki širimo portfelj z dolgoročnim vlaganjem v naložbe, katerih vrednost je odraz trenutnih razmer na finančnih trgih. Na podlagi zakona o bančništvu, banka poslov s posameznimi komitenti ne sme razkrivati," so v Gorenjski banki odgovorili na vprašanja o poslih s svojim lastnikom.
Kaj vse je (s)pregledala Banka Slovenije
Na Banko Slovenije, ki jo od začetka lanskega leta vodi Boštjan Vasle, se je že v času sanacije bank usul plaz kritik, da ni ustrezno nadzirala tveganih poslov posameznih bank. Gledala je stran, ko banke pri presoji tveganj niso upoštevale skupne izpostavljenosti podjetij in njihovih lastnikov, finančnih holdingov.
Kostiću je sicer prevzem Gorenjske banke novembra 2018 uradno dovolila Evropska centralna banka (ECB), ki so ji gradivo za to odločitev pripravili v Banki Slovenije. Tedaj jo je še vodil Boštjan Jazbec. Kostić je dovoljenje dobil kljub pomislekom o dejanskem izvoru denarja in nepreglednosti njegove lastniške mreže, v kateri imajo ključno vlogo off-shore podjetja s Cipra, iz Nizozemske, z Britanskih Deviških otokov in iz Švice.
Že pred tem je Kostić Gorenjsko banko prevzemal prek delniških parkirišč, s katerimi je prikrival, koliko delnic je imel v resnici v lasti. To mu je omogočilo, da je začel predčasno prevzemati upravljavske vajeti v banki. Medtem ko Banka Slovenije v tem ni videla nič spornega, je Kostić zašel v težave z Narodno banko Srbije (NBS), ki mu za nakup Gorenjske banke nekaj časa ni želela dati dovoljenja. Njeni inšpektorji so takrat ugotovili, da AIK Banko v nasprotju z zakonodajo operativno vodijo neizvršni direktorji na čelu s Kostićem in da so v banki slabo ocenjevali tveganja.
Lani jeseni, ko je bila Gorenjska banka že trdno v rokah AIK Banke, so v Banki Slovenije dobili še informacije o Kostićevih poslih v Rusiji. Natančneje, o tamkajšnji banki Euroaxis, ki je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ključno vozlišče finančnih tokov srbskih tajkunov iz kroga Slobodana Miloševića. Kostić je bil solastnik in član sveta direktorjev banke Euroaxis, ki je posojila odobravala podjetjem, na različne načine povezana z lastniki. Kreditne mape so bile pomanjkljive, garancij za posojila pa večinoma ni bilo v knjigah, razkriva poročilo, ki ga je prejela parlamentarna komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (KNOVS). Takrat jo je še vodil Matej Tonin, danes minister za obrambo. Isto zadevo je preiskovala tudi komisija, ki je preiskovala zlorabe v slovenskem bančnem sistemu in jo je vodil aktualni minister za zunanje zadeve Anže Logar.
"Od vseh nadzornikov smo prejeli zagotovila, da nimajo informacij o tem, da bi bodoči kvalificirani imetniki kršili zakonodajo ali bili povezani z dejanji, ki bi škodovala njihovemu ugledu," so tedaj sporočili z Banke Slovenije. Banka Euroaxis je morala spomladi 2016 zapreti svoja vrata.
Kaj dela Banka Slovenije?
Na Banko Slovenije smo naslovili več vprašanj:
1) Ali in kako spremljate posle (posojila, dividende, prevzem kreditov ...) med Gorenjsko banko in AIK Banko oziroma povezanimi osebami? Ali so ti posli skladni z bančno zakonodajo?
2) Kako v konkretnem primeru določate oziroma presojate povezanost oseb? Ali so po vašem z Gorenjsko banko povezane tudi družbe, ki so del Skupine MK Group? Če ne, zakaj ne?
3) Kakšne so v splošnem omejitve pri poslih banke s povezanimi osebami oziroma kateri posli so dopustni in v kolikšnem obsegu?
4) Kolikšna je izpostavljenost Gorenjske banke do AIK Banke oziroma povezanih oseb? Ali je to vzdržno oziroma v okviru dovoljenega?
5) Kako ocenjujete dividendno politiko Gorenjske banke? Ali se vam zdi problematična?
6) Ali se vam zdi, da nakup delnic konkurenčne banke sodi med bančne posle in ali so ti posli sploh dovoljeni?
7) Ali ste pri svojem nadzoru zaznali primere, ko je Gorenjska banka prevzemala kredite od klientov v Sloveniji in tujini, ki jih je pred tem odobrila AIK Banka? Kaj ste ugotovili in ali ste zaradi tega kakorkoli ukrepali?
8) Kako preprečujete, da bi prišlo do prevelike izpostavljenosti in da bi bila zaradi tega ogrožena kapitalska vzdržnost Gorenjske banke? Še posebej ob dejstvu, da je imela banka v preteklosti podobne težave z lastniki.
"Banka Slovenije nadzorniških postopkov v skladu z zakonom ne sme komentirati in pojasnjevati," so odgovorili v centralni banki. V splošnem so pojasnili, da banka lahko sklepa pravne posle z osebami v posebnem razmerju z banko, vendar pod najmanj enakimi pogoji, ki jih v istem obdobju običajno sklepa z drugimi osebami. Če izpostavljenost do take osebe preseže 100.000 evrov, za sklepanje pravnega posla potrebuje soglasje nadzornega sveta.
