Šircelj bi odprl Slovenijo tujim loterijskim družbam

Kako se je v novem zakonu o igrah na srečo znašla določba, ki ukinja prevlado Loterije Slovenije in Športne loterije na trgu?

Avtor: Tomaž Modic / Vesna Vuković
sreda, 4. 8. 2021, 05:55


20210716-01071570
Ministrstvo za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, je vladi že poslalo predlog novega zakona o igrah na srečo. Zaradi njega so lahko zaskrbljeni tako v Loteriji Slovenije kot Športni loteriji.
STA

Vodstvi Loterije Slovenije in Športne loterije, ki sta zaradi epidemije covid-19 samo v lanskem letu izgubili 22 milijonov evrov ali več kot desetino svojih prihodkov, kar se je poznalo na nižjih koncesijskih dajatvah za financiranje slovenskih športnikov, invalidov in humanitarnih organizacij, imata nov velik razlog za zaskrbljenost.

Na ministrstvu za finance so namreč konec prejšnjega tedna v vladno proceduro poslali prenovljeni zakon o igrah na srečo, ki ukinja dolgoletno vladavino Loterije Slovenije in Športne loterije pri prirejanju loterijskih iger in športnih stav. Namesto dveh bi lahko pet družb prirejalo tako imenovane klasične igre na srečo (loterije, tombole, srečelov, športne stave ...). Trg bi se odprl za konkurenco tako iz Slovenije kot tujine. Potrebovali bi le koncesijo, ki bi jim jo na podlagi javnega razpisa podeljevala vlada.

Takšno rešitev so na ministrstvu pod vodstvom Andreja Širclja pripravili mimo postopkov. Predlog zakona je bil več kot pet mesecev v javni obravnavi, v tem času pa so nanj pripombe dali igralniške družbe, njihovi delničarji, lokalne oblasti in različne organizacije. Toda ključna sprememba - ukinitev duopola Loterije Slovenije in Športne loterije - se je v dokumentu znašla tik pred zdajci. Uradno je ni predlagal nihče od tistih, ki so oddali pripombe. Ali je bila dodana na predlog ministrstva in zakaj šele sedaj, ni znano. Dokler predlog zakona ni bil poslan na vlado, zanjo po naših informacijah niso vedeli niti v obeh loterijah.

Prihodki od iger na srečo v Sloveniji, ki so se od finančne krize leta 2008 počasi, a vztrajno zviševali, so lani občutno padli. Zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19, so bile namreč igralnice velik del leta zaprte.
Prihodki od iger na srečo v Sloveniji, ki so se od finančne krize leta 2008 počasi, a vztrajno zviševali, so lani občutno padli. Zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19, so bile namreč igralnice velik del leta zaprte.
STA

Dokument mora sicer obravnavati še vlada, na koncu pa bodo imeli glavno besedo poslanci državnega zbora. 

Preberite še:
Nova fronta med vlado in sindikati: za zdravstvene milijarde gre

Ministrstvo: boljša ponudba in zaščita potrošnikov

Na ministrstvu za finance so predlagano rešitev, ki bi korenito spremenila domačo igralniško krajino, utemeljili z boljšo ponudbo iger na srečo in zaščito potrošnikov.

"S povečanjem števila prirediteljev klasičnih iger na srečo bo zagotovljena kakovost in sodobnost ponudbe takšnih iger, ki bo zadovoljila domače povpraševanje po igrah na srečo. Domače igralce bo odvračala od sodelovanja pri igrah na srečo, ki jih prirejajo ilegalni prireditelji, ter jih preusmerila k legalnim ponudnikom, ki bodo igre na srečo prirejali na podlagi koncesije, pridobljene v Republiki Sloveniji," so pojasnili v predlogu zakona.

Igralci iger na srečo ter nove domače ali tuje igralniške družbe na trgu so po besedah poznavalcev dogajanja tudi edini, ki bodo imeli korist od ukinitve duopola Loterije Slovenije in Športne loterije. Ostali naj bi bili na slabšem. V prvi vrsti so to organizacije, ki se financirajo z dajatvami od iger na srečo. Večja konkurenca pomeni večje sklade za dobitke, saj bodo na primer loterijske družbe med seboj tekmovale za igralce. Posledično bo tudi manjša razlika med prihodki in odhodki, od katere se plačujejo koncesijske dajatve.

Preberite še:
Milijoni od športnih stav se stekajo v tujino, država pa raje brani monopol Športne loterije

Država je že jemala invalidom in humanitarcem 

Tako je Loterija Slovenija v lanskem kriznem letu, ko je ustvarila dobrih 87 milijonov evrov prihodkov, obračunala za 16,9 milijona evrov koncesijskih dajatev. Te so predstavljale glavni vir financiranja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter pomemben vir financiranja Fundacije za šport (FŠO), ki sta nato podprli več kot 500 slovenskih invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij ter projektov. Športna loterija za delovanje obeh fundacij nameni še okoli šest milijonov evrov denarja letno. 

Koncesijske dajatve so glavni vir financiranja za fundacije, ki nato skrbijo za invalidjske, humanitarne in športne organizacije.
Koncesijske dajatve so glavni vir financiranja za fundacije, ki nato skrbijo za invalidjske, humanitarne in športne organizacije.
Sta

Zaradi nižjih prihodkov od iger na srečo in višjih skladov za dobitke bi bilo manj tudi dobičkov, kar bi pomenilo manj dividend za lastnike. V primeru Loterije Slovenije sta to spet FIHO in FŠO ter Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad). Največji lastniki Športne loterije pa so Olimpijski komite Slovenije (OKS), Smučarska zveza Slovenije (SZS), Nogometna zveza Slovenije (NZS), Pošta Slovenije in Loterija Slovenije.

Ne bi bilo prvič, da bi odvzeli sredstva loterijam in posredno športnim, invalidskim in humanitarnim organizacijam. Leta 2013, v času sanacije javnih financ po finančni krizi leta 2008, so uvedli zakon o davku od srečk, na podlagi katerega se že osmo leto desetina zaslužka iz vseh iger na srečo steka v proračun. Brez tega davka bi v lanskem letu FIHO in FŠO samo od Loterije Slovenije prejela skoraj štiri milijone evrov dodatnega denarja.

Preberite še:
Brskanje po poslih Švedov: poslanec Šircelj izpadel iz preiskave

Poskušali odpreti trg športnim stavnicam, a neuspešno

V Sloveniji je bilo že več poskusov liberalizacije oziroma odprtja trga, a so  spodleteli. Nazadnje je to poskušal nekdanji poslanec SMC Branko Zorman, ki pa se je lotil le monopola Športne loterije pri športnih stavah.

Na trgu športnih stav se namreč v Sloveniji po ocenah letno obrne več kot pol milijarde evrov denarja. Igralci veliko večino tega vplačajo prek bolj priljubljenih tujih spletnih stavnic, kot so bet-at-home, bwin in bet365. Te v Sloveniji niso regulirane, zato jim v slovenski proračun ni treba nakazati niti evra. Če bi odprli trg, naj bi ti tudi uradno vstopili nanj ter začeli plačevati koncesijske dajatve in davke od iger na srečo.

Športna loterija je v lanskem letu ustvarila dobrih 86 milijonov evrov prihodkov in 3,4 milijona evrov čistega dobička.
Športna loterija je v lanskem letu ustvarila dobrih 86 milijonov evrov prihodkov in 3,4 milijona evrov čistega dobička.
/

Na ministrstvu za finance pod vodstvom Širclja so se medtem odločili, da bodo za konkurenco odprli tudi trg loterijskih iger. S tem bi neposredno škodili državi in organizacijam, ki se financirajo s koncesijskimi dajatvami Loterije Slovenije. Tudi sicer v Evropi praktično ni države, kjer loterijskega trga ne bi obvladovala družba v lasti države. Povsod poznajo takšno ureditev, kot jo imamo v Sloveniji.

O tem, da bi odprli trg za tuje športne stavnice, v predlogu zakona ni niti besede. Pri družbah, ki se ukvarjajo s športnimi stavami, bi tako še naprej ohranili omejitev, da morajo imeti sedež v Sloveniji. Velike športne stavnice imajo sicer sedež na Gibraltarju, Malti in drugih davčno ugodnejših državah.